Eno vodilnih svetovnih analitičnih podjetij Oxford Economics je za potrebe držav Evropske unije in Velike Britanije pripravilo analizo evropske glasbene industrije in napovedi morebitnega gospodarskega in kulturnega razvoja te panoge. Raziskavo je naročila svetovna federacija fonografske industrije – IFPI, International Federation of the Phonographic Industry.

V Evropi je glasba nepogrešljiv del življenja stotine milijonov ljudi, ne glede na to, ali so dobri ali slabi časi. Hrani našo dušo in tudi telo ter oblikuje našo identiteto in kulturo. Tudi za gospodarstvo je zelo pomembna, saj neposredno in posredno zagotavlja veliko delovnih mest, ima izjemno dodano vrednost, spodbuja rast domačega bruto proizvoda in je lahko pomemben izvozni izdelek.

Kar dva milijona delovnih mest

Raziskava podjetja Oxford Economics je prvi tovrsten celovit pregled gospodarskega vpliva glasbe na ekonomijo Evropske unije in Velike Britanije. Kot je v uvodu poročila o stanju in razmerah evropske glasbene industrije dejala Frances Moore, glavna direktorica IFPI, so »številke res impresivne. Po podatkih iz leta 2018 je glasbeni sektor v 27 državah Evropske unije in Veliki Britaniji zagotavljal več kot dva milijona delovnih mest in neposredno prispeval skoraj 82 milijard evrov dodane vrednosti na leto za bruto državni proizvod Evropske unije. Glasbena panoga izvozi za 9,7 milijarde evrov izdelkov in storitev iz Evropske unije.«
Če primerjamo prispevek glasbe v evropskem gospodarstvu, je bil leta 2018 večji od bruto domačega prihodka devetih držav Evropske unije, Luksemburga, Bolgarije, Hrvaške, Slovenije, Litve, Latvije, Estonije, Cipra in Malte, izvozimo pa je več kot vina z zaščitenim geografskim poreklom. Zagotovo je njen ekonomski prispevek še večji, če bi se dalo ovrednotiti tudi vpliv na ekonomsko vrednost, ki jo prispeva s filmi, televizijo, oglaševanjem in računalniškimi igrami.


 

Opora evropskim odločevalcem

Ker je poročilo naročila fonografska industrija, je Moorova med drugim zapisala, da je v »osrčju tega ekonomskega dogajanja 7400 glasbenih založb, ki tržijo in prodajajo glasbo ter pomagajo glasbenikom in glasbenicam, da uresničijo svoje umetniške in komercialne potenciale. Z ovrednotenjem osnovnih ekonomskih prispevkov glasbe, poleg presežkov človeškega in umetniškega ustvarjanja, je namen tega poročila, da bi bilo v oporo evropskim in britanskim odločevalcem pri podpori zdravega in močnega evropskega glasbenega ekosistema.«

Raziskava je tudi odkrila, da se na vsak evro, vložen v glasbo, ustvari dodaten evro in 20 centov v okviru gospodarstva Evropske unije. Glasba torej premore množilnik 2,2, medtem ko je pri nekaterih delih sektorja, recimo pri glasbenih založbah, celo 2,8, saj se tam na vsak vložen evro ustvari še dodaten evro osemdeset centov. Visoki množilnik kaže visoko stopnjo vlaganja glasbenih založb v druge dele gospodarske verige glasbenega posla.

​Več kot 37 milijard evrov prihodkov

Glasbeni industriji v Evropi pripada vsako 119. delovno mesto. Upoštevali so redno, delno in samozaposlene. Od omenjenih dveh milijonov jih je bilo v glasbenem sektorju leta 2018 redno zaposlenih 65 odstotkov (1,3 milijona), kar je za 24 odstotkov več, kot jih je recimo redno zaposlenih v sorodnem avdiovizualnem sektorju.

Tu je treba zapisati, da se na vsako delovno mesto v glasbi veže še nekaj drugih delovnih mest spremljevalnih sektorjev, od prevozništva, gostinstva, hotelirstva do tiska, ozvočevanja, varovanja, izposoje opreme, odrov, šotorov in še mnogih, saj je glasbena industrija sestavni del prepletene evropske ekonomije.

Finančni iztržek evropske glasbene industrije znaša 37,5 milijarde evrov in tako močno prekaša na primer industrijo proizvodnje vina in piva skupaj, saj je za kar 1,6-krat večja gospodarska panoga. Glasbeni sektor prispeva za 31 milijard evrov davkov, kar je skoraj 20 odstotkov proračuna Evropske unije. To je neposredni učinek glasbe na gospodarstvo Evropske unije. Raziskovalci pa ocenjujejo, da je prispevek glasbe še dodatnih 22 milijard evrov, kolikor posredno prispeva s povečano dodano vrednostjo zaradi potrošnje uporabnikov.


 

Glasbeni sektor

V glasbeni sektor so raziskovalci zajeli glasbene založbe in založnike, snemalne studie, skladatelje in besedilopisce, izvajalce, umetniški menedžment, organizacije za kolektivno upravljanje z avtorskimi, izvajalskimi in sorodnimi pravicami, radio, televizijo, digitalne avdio- in videostoritve, glasbene trgovine, organizacijo živih dogodkov ter koncertna prizorišča in festivale, za katere je glasba prevladujoča dejavnost. Z njimi pa so tesno povezane še druge dejavnosti, ki sodijo v glasbeni sektor, in sicer izdelava in prodaja glasbenih inštrumentov, izdelava in prodaja blaga, povezanega z glasbo, učenje glasbe, izdelava in prodaja opreme za poslušanje glasbe, izdelava in prodaja opreme za snemalne studie.

Navodila za prihodnost

Poročilo o ekonomskih vplivih glasbe v Evropski uniji je gradivo, ki so ga na ministrstvu za kulturo in ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo verjetno že natančno proučili, tako da lahko pričakujemo, da bosta ministrstvi kmalu pripravili koristne in konkretne ukrepe za glasbeni sektor, ki je bil v Evropski uniji, in tudi pri nas, najbolj prizadet zaradi aktualne zdravstvene krize in tudi najbolj vztrajno spregledan. Kmalu se bo namreč treba pripraviti na ponovni zagon ključne kulturne in gospodarske panoge naše družbe, ki se je v enem letu žal začela močno razkrajati.