Moč filma je v možnosti

V nadaljevanju preberite:
Že z esejističnimi dokumentarnimi filmi, kot sta Karpopotnik (2014) in Playing Men (2017), je pokazal posebno poetično občutljivost do teme in materiala, ki ga obravnava. Ivanišinovska estetika, kot jo je poimenovala strokovna komisija Prešernovega sklada, je v njegovem metafikcijskem igranem prvencu Oroslan o možu, ki je živel in umrl, še bolj izrazita.

»Ni pretirano reči, da film, vsaj kolikor ga poznamo, doslej ni znal bolje povedati, da je nekdo umrl,« je o množinskem, skoraj kubističnem portretu Oroslana, ki je hkrati portret tistih, ki se ga spominjajo, zapisal predsednik komisije Zdenko Vrdlovec. Matjaž Ivanišin je spregovoril o posebnem odnosu filma(rja) do resnice in o možnostih, ki se udejanjijo, če jim le ­odpreš vrata.