Filmi so kolektivno doživetje

Po sveže pogrnjeni rdeči preprogi so se sinoči sprehodile prve filmske zvezde. V središču pozornosti je bila ekipa filma Mrtvi ne umrejo Jima Jarmuscha, na čelu z visokoraslo, bledolično in dobro razpoloženo Tildo Swinton, sproščenim Billom Murrayem, bržkone zaradi dolge obleke, ki se ji je zapletala med visoke pete, nekoliko manj sproščeno Chloë Sevigny, zadržanim Adamom Driverjem in prikupno zmedenima mladima članoma ekipe Seleno Gomez in Lukom Sabbatom.



Uvodno ceremonijo je vodil in ob spremljavi harmonike oddeklamiral francoski filmar Eduard Baer, ki je slavil Cannes, film in kinematografsko, kolektivno doživljanje filmov. Nastopila je še belgijska pevka Angele, nato pa se je na odru zbrala devetčlanska žirija, ki ji letos kot prvi latinskoameriški avtor v zgodovini festivala predseduje mehiški režiser Alejandro Gonzalez Iñárritu. Da bi zadostil kvotam, h katerim se je festival zavezal lani, ko je podpisal iniciativo 5050–2020 (ki predvideva uvedbo polovičnih kvot do leta 2020), letos med žiranti sedi enako število moških in žensk. Sestavljajo jo ameriška igralka Elle Fanning (sestra morda bolj znane Dakote Fanning), igralka in režiserka iz Burkine Faso Maimouna N’Diaye, ameriška režiserka, scenaristka in montažerka Kelly Reichardt ter italijanska režiserka Alice Rohrwacher. Moški del žirije pa predstavljajo Enki Bilal, francoski avtor stripov in režiser, njegov sonarodnjak scenarist in montažer Robin Campillo ter slavna stara znanca Cannesa grški režiser Yorgos Lanthimos in njegov poljski kolega Paweł Pawlikowski.




Iñárritu je bil deležen posebne pozornosti, saj so ga slavnostno napovedali z ganljivo montažo prizorov njegovih filmov Pasja ljubezen, Babel, 21 gramov, Ču-do-vi-to, Birdman in Povratnik. Sam je nato izbrano občinstvo v dvorani Lumière canske festivalske palače nagovoril v španščini. Ko je voditelj Eduard Baer posvetil pesmico še canskemu povratniku Jimu Jarmuschu, čigar genialnost mu »iz glave kipi skozi njegove srebrne lase«, sta igralca Charlotte Gainsbourg in Javier Bardem dvojezično odprla 72. edicijo festivala.

Gledati film ne pomeni videti ga

Predsednik žirije Iñárritu je na odprtju delno ponovil, kar je nekaj ur prej povedal novinarjem na tiskovni konferenci žirije. »Gledati film ne pomeni videti ga. Filmi so narejeni za to, da jih doživimo skupaj. Gre za skupinsko doživetje,« je dejal režiser virtualno-realne instalacije Birdman. Dodal je, da sicer nima težav s tem, da filme gledamo na različnih platformah – telefonih, tablicah in malih zaslonih, a to ne sme izničiti izkušnje ogleda filma v kinu. To je ponazoril z glasbeno prispodobo, da sicer ni nič narobe s tem, da poslušamo Beethovnove simfonije v avtu, a bila bi velika groza, če bi to postal edini način in ne bi mogli več prisluhniti orkestru s stotimi člani na koncertu v živo, je povedal in podprl vztrajanje canskih vodij, da v uradni program sprejemajo le filme, ki so prikazani v redni kinodistribuciji po svetu.



»V programu tekmuje izjemen izbor filmov, žirija bo imela letos zelo težko nalogo. Skupaj bomo poskušali ugotoviti, kaj se nas je najbolj dotaknilo, človeško, čustveno, intelektualno, kaj nas je najbolj premaknilo, zmotilo, pomirilo …« je predstavnikom sedme sile povedal mehiški filmar in priznal: »Če povem po pravici, sem prvič predsednik kakšne žirije, nimam teh izkušenj. Prvič sem na čelu česarkoli, niti svojih lastnih sredstev ne upravljam. Sanja se mi ne, kako bo.« Obljubil pa je, da bo filme gledal s srcem in bolj kot da bi jih ocenjeval, pustil, da ga zgodbe prepojijo.