Dokumentarni filmi so še naprej na pohodu

Tokratna izvedba Festivala slovenskega filma bo v Portorožu med 22. in 27. oktobrom. V ljubljanskem Kinodvoru so jo predstavili direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar, direktor festivala Bojan Labović, vodja strokovnega programa Veronika Zakonjšek in vodja projekta Tjaša Smrekar. Nanj se je prijavilo rekordno število filmov (163), nekaj je tudi novosti.

Da je letos festival prejel toliko prijav – kar slabih petdeset več kot lani –, po besedah Bojana Labovića kaže na pospešeno produkcijo, tako neodvisno kot nacionalno. Zaradi terminskih in prostorskih omejitev so številni izpadli. Tako jih bo v tekmovalnem programu prikazanih 72, od tega trinajst celovečernih, v preglednem pa 27. V posebni program je Labović uvrstil v kinodvoranah zelo uspešen Gepack Žige Kukoviča, saj si »glede na odziv občinstva zasluži, da se predstavi tudi na festivalu«.

Takrat, ko nisem priklopljen na družabna omrežja, sem bolj živ

O prejemnikih nagrad vesna bosta odločali žiriji, ena za celovečerne filme (sestavljena iz samih moških) in druga za igrane, dokumentarne, eksperimentalne, animirane in študijske filme (sestav­ljena samo iz žirantk). Prvo sestavljajo scenaristi in režiserji Gordan Matić, Olmo Omerzu in Miran Zupanič, v drugi so filmska kritičarka in recenzentka Anja Banko, režiserka in videastka Jasna Hribernik ter producentka in režiserka Petra Seliškar. Podelili bodo tudi nagrado Društva slovenskih filmskih producentov FIPRESCI in nagrado Art kino mreže Slovenije.

Prijatelj festivala Avstrijec Fritz Hock

Od trinajstih celovečernih filmov v tekmovalnem programu jih je kar šest dokumentarnih, dva pa igrano-dokumentarna. To je dokaz, da je dokumentarni film na pohodu, pravi Labović, pri čemer gre zasluga uvedbi posebnega stebra zanj pri Slovenskem filmskem centru.

Tudi otvoritveni film festivala bo dokumentarni, in sicer Cent'anni Maje Doroteje Prelog, ki prihaja na festival »z uspešnimi predzgodbami s festivalov v regiji«. Eden od osrednjih trenutkov odprtja bo podelitev nagrade Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo, ki jo bo tokrat prejela kostumografinja Zvonka Makuc. »Ustvarila je nekaj, kar je lepo, skromno in nevsiljivo, a se je številnim generacijam globoko vtisnilo v spomin. Lahko bi celo rekli, da se je njeno izjemno delo vtisnilo v našo skupno kolektivno podzavest,« piše v utemeljitvi nagrade, ki ji jo je dodelila žirija v sestavi Lija Pogačnik, Špela Čadež, Sonja Prosenc, Andrej Košak in Milena Zupančič. Prvi film, za katerega je Zvonka Makuc prispevala svoje znanje in ustvarjalnost, je bil kultni Sreča na vrvici Janeta Kavčiča iz leta 1977.

Na FSF, na katerem se bodo s projekcijo filma Eisensteinov učenec: režiser Igor Pretnar v Moskvi (Slavko Hren, 2012) in pogovorom z režiserjem poklonili stoletnici režiserja Igorja Pretnarja, z restavrirano verzijo Sedmine in pogovorom z Majdo Širca pa 90-letnici Matjaža Klopčiča, bo na ogled tudi pregledna razstava dela Zvonke Makuc. Na ogled bodo tudi kostumi, ki jih bodo obiskovalci lahko pomerili.

Projekcije filmov bodo na dveh enakovrednih lokacijah, vendar ena od teh ne bo več Monfort, ampak Magazin Grando, prav tako nekdanje skladišče soli. Poleg filmskega programa bo Grando gostil še festivalska druženja; ob večerih od srede do sobote jih bodo popestrili štirje slovenski didžeji.

Za prijatelja festivala so letos izbrali ustanovitelja festivala K3 v avstrijskem Beljaku Fritza Hocka, »ki je slovenskemu filmu dal že veliko priložnosti in ima reference za ta naziv«. To združujejo s slovensko-avstrijskim koprodukcijskim srečanjem v okviru strokovnega programa. Naslednje takšno srečanje bo v Beljaku.

Veronika Zakonjšek (levo), Nataša Bučar, Bojan Labović in Tjaša Smrekar FOTO: Marijo Županov

Zgodovinsko visok proračun

Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar je dodala, da bo poleg koprodukcijskega srečanja z Avstrijci, ki bo 23. oktobra, na festivalu na sporedu tudi panelna razprava direktorjev filmskih centrov iz regije, ki jo bo moderirala sama.

Ob tem je povzela še trenutne razmere v slovenskem filmu, pri čemer je izpostavila »zgodovinski korak«, izdatno povečanje sredstev za prihodnji dve leti. Kot je pred časom napovedalo ministrstvo za kulturo, bo prihodnje leto zanj na voljo 14,4 milijona evrov, kar pomeni 4,75 milijona evrov več, kot jih je bilo na postavkah na razpolago letos. »Prvi dvig smo naredili že prvo leto mandata za 3,5 milijona evrov. S tem uresničujemo tudi koalicijsko zavezo, kjer zagotavljamo višja sredstva za slovenski film, televizijske serije in denarne spodbude. Ob tem pripravljamo nov sistemski zakon, ki bo namenjen urejanju področja in spodbudam za razvoj,« je za Delo pojasnila ministrica Asta Vrečko.

(KOMENTAR) Rekordno visok proračun, a bolj kot denar šteje odnos

Kot je dejala Nataša Bučar, povečanje prihaja v trenutku, ko slovenski film »ima kapacitete za korak naprej«. Več sredstev bo po njenem ne le izboljšalo pogoje za delo, temveč tudi kakovost, pa tudi FSF dalo priložnost, »da malo zadiha«. Za primerjavo: ko je leta 2016 nastopila položaj, so bili na voljo le štirje milijoni evrov; od 271-milijonskega proračuna za kulturo ga bo filmu namenjenih kar pet ­odstotkov.

Produkcija filmov v zadnjih letih kontinuirano poteka, je povedala in kot Labović poudarila, da se dokumentarni formi dogaja preporod, kar je rezultat omenjenih ukrepov. Da so se posvetili tudi odpiranju prostora raznolikosti, se po njenem kaže v več filmih s komunikativnejšo vsebino, kot so trije otroški filmi, črna komedija in Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc v festivalskem programu, pa tudi širšem naboru sodelujočih produkcijskih hiš.