Na Rožniku slavili moč literature

»Vsak roman, ki se uvrsti v peterico, je tako dober, da si zasluži priznanje,« je v nagovoru v uvodu v literarno obarvan kresni večer poudarila direktorica medijske hiše Delo Nataša Luša in spomnila, da letošnja podelitev kresnika sovpada s 65-letnico izhajanja časopisa Delo. Žirija je imela težko delo, finalisti so bili do zadnjega izenačeni, a naposled so žiranti presodili, da je najboljši roman preteklega leta Pričakovanja Anje Mugerli.

Medijska hiša Delo vsak teden objavi toliko vsebin, da bi jih v knjižni obliki spravili na 250 strani. »Trudimo se za dober, lep slovenski knjižni jezik in si prizadevamo, da tudi naše vsebine spodbujajo branje v slovenskem jeziku. Slovenski jezik je danes drugačen, kot je bil zapisan leta 1550. Jezik se spreminja, razvija. K temu pripomore tudi bogata literarna ustvarjalnost,« je ob tej navedbi v nadaljevanju povedala Nataša Luša in izrazila zadovoljstvo ob sprejetju zakonodaje, ki tudi tuje medijske velikane zavezuje k uporabi slovenščine na našem trgu. »Vzgajanje bralnih navad in uporabe slovenskega jezika se nam zdi ključno pri razvoju mladih,« je poudarila.

»Tudi zato, da bodo nove in nove generacije govorile in ustvarjale v slovenskem jeziku, podpiramo naše ustvarjalce z nagrado kresnik za najboljši roman in projektom Mlado pero,« je še dodala in se s tem navezala na rubriko, ki v Delu izhaja vsaj zadnji torek v mesecu, v njej pa pozornost namenjamo mladim avtorjem in literarnim kritikom.

V letošnji sezoni Mladega peresa smo predstavili šestnajst avtorjev in kritikov. Na fotografiji z njimi novinarka Delove Kulture Nina Gostiša (spredaj desno). FOTO: Jože Suhadolnik

Nekaj besed ji je namenil tudi urednik kulturne redakcije Dela Andrej Predin. Po njegovem je projekt v štirih sezonah, kolikor poteka v sodelovanju s pisarno Ljubljane, Unescovega mesta literature, postal stalnica, marsikateri pretekli nagrajenci in predstavljeni avtorji pa imajo danes že knjižno izdajo ali so se drugače uveljavili na polju literature.

Kresnik pa je, tako Predin, v več kot treh desetletjih podeljevanja postal »neločljivi del nacionalnega tkiva, zavesti in vrednot, sledi njegovim vdihom in spremembam«. Ob tem je spomnil na nedavno nenadno smrt pisateljice in kolumnistke Tereze Vuk, ki se je z romanom Zakaj ima moj hudič krila letos uvrstila v deseterico. »Odšla je veliko prezgodaj, a njene besede ostajajo z nami in bodo govorile še prihajajočim generacijam. Tudi to je moč literature, ki jo slavimo danes, na ta posebni večer, na tem posebnem kraju,« je sklenil.

Častna govornica na podelitvi 34. kresnika je bila Katja Stergar, direktorica agencije za knjigo. FOTO: Črt Piksi

Tistim, ki literaturo ustvarjajo, ji pomagajo do bralcev ter navsezadnje bralcem, pa se je poklonila častna govornica, direktorica Javne agencije za knjigo RS Katja Stergar. »V čast mi je, da sem tu s plemenom, ki se upira statistiki,« je poudarila in se ozrla po občinstvu. Branje je zanjo užitek, ki v nas odpira nove svetove, nam razpira nove perspektive ter nam krepi empatijo.

Med prireditvijo je bila na Rožniku tudi pop-up knjigarna z nominiranimi romani in zmagovalci preteklih desetih let. FOTO: Jože Suhadolnik

Na seznamu skupno 185 romanov

Žirija v sestavi Igor Bratož, novinar kulturne redakcije Dela (predsednik); Igor Žunkovič, docent na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske filozofske fakultete; Igor Divjak, samostojni literarni kritik in prevajalec ter odgovorni urednik portala Vrabec Anarhist; Tanja Petrič, literarna kritičarka in prevajalka ter Robert Kuret, literarni in filmski kritik, je sicer za tokratno izvedbo nagrade kresnik pregledala 185 romanov, kolikor jih je bilo na Nukovem seznamu.

Žirija je tako o deseterici kot o peterici letos odločala v dveh krogih. Vlado Žabot (desno) je bil med nominiranci edini doslejšnji lavreat. Na fotografiji so še (z leve) Boris Kolar, Janja Rakuš, Anja Mugerli in Pia Prezelj. FOTO: Jože Suhadolnik

Tako izbor za deseterico kot za peterico sta potekala v dveh krogih. Poleg zmagovalnega so bili v igri za 34. nagrado za najboljši roman preteklega leta še O vinu, kozah in drugih prevarah Borisa Kolarja (Goga), Težka voda Pie Prezelj (Goga), Tri barve za eno smrt Janje Rakuš (Litera) in Gral Vlada Žabota (Beletrina). Odlomke iz nominiranih romanov so na prireditvi na Rožniku interpretirali dramski igralci Lena Hribar Škrlec, Lučka Počkaj, Branko Završan, Nik Škrlec in Urban Kuntarič. Nastopili so glasbeniki Maroltovke, članice Akademske folklorne skupine France Marolt, Počeni škafi, Primož Vidovič in Tradicionales, prireditev pa sta povezovala Bernarda Žarn in Ivan Lotrič.