Neomejen dostop | že od 9,99€
Krivulja cene plina v Evropi upada zaradi milejše zime ter zmanjšane industrijske porabe, kar je povzročilo neobičajno sezonsko povečanje zalog. Zaloge v Evropski uniji in Združenem kraljestvu (EU28) so druge največje za ta letni čas v zadnjem desetletju in bodo zimo najbrž končale na izjemno visoki ravni.
Velike zaloge ob koncu letošnje zime bodo posledično zmanjšale količino plina, ki ga bo treba uskladiščiti poleti v pripravi na prihodnjo zimo (2023/24). Surovinski trgi so tako kot preostali finančni trgi seveda usmerjeni v prihodnost in cene omenjenega energenta upadajo, da bi zmanjšali hitrost kopičenja zalog.
Če bi cene ostale na visoki ravni, posledično ne bi bilo dovolj povpraševanja po plinu za skladiščenje, ki bi absorbiralo presežno proizvodnjo v poletnih mesecih. Dnevna (spot) cena zemeljskega plina za dobavo na najprometnejšem vozlišču v Evropi TTF trenutno znaša 56 evrov za megavatno uro, kar je 60 odstotkov manj kot decembra in kar 85 odstotkov manj od rekordne vrednosti v avgustu. Posledično se je znižala tudi terminska pogodba za prihodnje leto, ki trenutno kotira pri 60 evrih za megavatno uro, decembra pa je bilo treba za ta produkt odšteti kar 140 evrov.
Evropska skladišča zemeljskega plina so zasnovana za obvladovanje sezonskih nihanj v porabi in niso strateška zaloga za obvladovanje embarga ali nepričakovanih blokad. Skladiščenje plina v Evropi se precej razlikuje od strateških naftnih in plinskih rezerv ZDA in zalogovnikov nafte v drugih državah.
Glede na zmogljivost skladišč in možnost polnjenja ter praznjenja obstaja omejitev, koliko lahko raven zasedenosti v letošnji zimi izboljša zanesljivost preskrbe v prihodnji. Padajoče cene zemeljskega plina pomenijo, da je meja že skoraj dosežena. Trg trenutno ne pričakuje, da bi lahko zaloge pred koncem zime upadle kritično nizko, saj smo že na polovici ogrevalne sezone in zaloge plina so rekordno visoke.
Premija za tveganje za dobavo v prihodnji zimi se je tako že znižala, medtem ko terminska pogodba za dobavo v prihodnjem letu kotira le malo nad trenutno ceno. Zaloge plina so 76-odstotno zasedene in zagotavljajo zadostno količino za miren prehod v pomlad.
Predvideva se, da bodo zaloge pred koncem zime upadle s trenutnih 855 teravatnih ur na 612 teravatnih ur, kar bi pomenilo, da bodo skladišča še vedno več kot 54-odstotno polna. Utekočinjeni plin (LNG) bo odigral eno od vodilnih vlog pri oblikovanju cene čez poletje, trenutno pa uvoz plina v Evropo ni zanimiv, saj je cena nižja kot na azijskih trgih. Relativno nižje evropske cene (trenutni diskont znaša 11 evrov na megavatno uro) bodo znižale dotok LNG, s tem pa se bo deloma omejilo tudi kopičenje presežka v Evropi.
Kombinacija ukrepov za omejitev cen, nižja gospodarska aktivnost, slabšanje ekonomskih kazalnikov ter sreča mile zime so rešili Evropo pred večjo energetsko krizo. Visoke cene energije so sicer občutno zmanjšale porabo plina in elektrike pri večjih industrijskih odjemalcih, manj pa pri gospodinjskih in poslovnih uporabnikih – to je seveda pričakovano, saj njihova poraba na kratek rok ni cenovno elastična.
Ceno energije na borzi oblikujejo fundamentalni in tržni dejavniki. Medtem ko so fundamentalni trenutno negativni faktor, so tržni dejavniki tisti »X« v enačbi, ki povzroča kratkoročno volatilnost.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji