Zaradi vlaganj in manjšega pritiska na dobavne verige se cene v Ikei znižujejo

Avgusta je Ikea Slovenija zaključila tretje poslovno leto. Cas Lachaert, vodja trga Ikea Slovenija, po rodu Belgijec, je s finančnimi rezultati nadpovprečno zadovoljen. Ustvarili so 76,7 milijona evrov prihodkov, kar je 14,5 odstotka več od leta prej. Okoli trideset odstotkov celotnih prihodkov je iz spletne prodaje. Zaposlujejo že skoraj 400 ljudi.

Lachaert se je družbi Ikea pridružil leta 2007, pri rosnih 19-letih, in sicer kot sodelavec v prodaji v Belgiji. Zgolj s pomočjo internih izobraževanj je postal namestnik poslovodje trgovine v Parizu, leta 2017 pa je bil zadolžen za odprtje največje trgovine v skupini Ikea Jugovzhodna Evropa. Po treh letih življenja v Bukarešti je leta 2020 prevzel položaj vodje trga za Slovenijo. Slovenija se je s tem pridružila skupini petih držav znotraj omenjene regije, kjer so poleg Romunije še Ukrajina, Hrvaška in Srbija.

Kako ste zadovoljni s poslovnim okoljem v Sloveniji?

Smo mednarodna korporacija, ki je vedno v skladu z lokalno zakonodajo. Ko odpiramo trgovine na novih trgih, se zavedamo, da so v nekaterih državah davki višji kot v drugih. In to velja tudi za Slovenijo. Iz osebne perspektive lahko po treh letih življenja v Sloveniji mirne vesti rečem, da v zameno za davke dobiš visoko kakovost življenja in državo z zelo dobro infrastrukturo. Tudi to je veliko vredno.

Kako ste zadovoljni s trgom delovne sile?

Ob odprtju trgovine februarja 2021 smo imeli 300 zaposlenih, danes pa že skoraj 400. Zaradi odgovornosti do zaposlenih in številnih ugodnosti, ki jim jih nudimo, imamo tudi zelo malo fluktuacije. Kar 270 sodelavcev je tukaj od samega začetka. Lahko rečem tudi, da je slovenski trg lojalen. Zaposleni so zelo etični, resni in pridni. Hitro jih uvedemo v proces dela. Slovenci delo jemljejo zelo resno.

Zamenjali smo vse solarne panele na strehi, ker so prišle nove generacije, ki omogočajo boljši izkoristek energij, pravi Cas Lachaert, direktor IKEA Ljubljana. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Na splošno bi rekel, da je tu zrel trg delovne sile. Kljub nizkemu številu nezaposlenih nam še vedno za vsako odprto delovno mesto uspe pritegniti precejšnje število kandidatov. Veseli nas, da ljudje želijo delati za nas, saj si močno prizadevamo ustvariti raznoliko in vključujoče delovno okolje. K temu verjetno najbolj prispeva pozitivna podoba blagovne znamke ter dejstvo, da veliko vlagamo za zaposlene.

Kakšne plače jim ponujate?

Nihče nima minimalne, že začetniška je kar precej nad njo. Razvili smo okvir odgovornih plačnih praks, s katerim celostno pristopamo k plačni politiki. Lani smo v povprečju vsem zaposlenim zvišali plače za 9,5 odstotka. V to zvišanje pa niso vključeni še izdatni regresi ter dodatek za delovno uspešnost, ki bo izplačan v decembru.

A denar ni vse. Veliko se ukvarjamo tudi z njihovim počutjem. Zavedamo se pomena duševnega zdravja. Odprli smo brezplačne telefonske linije, kjer imajo zaposleni dostop do usposobljenih slovenskih psihoterapevtov. Ob sredah imamo tudi delavnice in aktivnosti, s katerimi ohranjamo dobro mentalno kondicijo.

Tudi sicer smo odprti za težave zaposlenih. Ob poplavah, ki so prizadele Sloveniji, smo za sodelavce, ki so utrpeli škodo, ustanovili solidarnostni sklad, tako so upravičeni vse do 10.000 evrov pomoči. Na nas so se obrnili tudi iz Zveze prijateljev mladine, ki so identificirali družine iz naše bližnje okolice (prebivalce Sneberij, op. a.), ki jim bomo pomagali opremiti domove.

Ste zadovoljni s finančnimi rezultati poslovanja na našem trgu?

Naše poslovno leto se zaključuje konec avgusta in z letošnjim letom smo več kot zadovoljni. Letos smo v Sloveniji zaključili tretje leto – in bilo je fantastično. S 76,7 milijona evrov prihodkov smo promet povečali za 14,5 odstotka v primerjavi z letom prej. To je zelo dober poslovni rezultat. Rekel bi, da velik del rasti lahko pripišemo spletni trgovini in izboljšani uporabniški izkušnji v njej. Z njo ustvarimo že 30 odstotkov vseh letnih prihodkov. Septembra 2022 smo odprli prevzemno mesto v Kopru, ki je zelo priljubljeno. Že od prej pa imamo prevzemno mesto v Mariboru, kjer smo odprli tudi studio za načrtovanje kuhinj, da so naše storitve še bližje prebivalcem Štajerske.

Dobička kot zasebno podjetje ne razkrivate, kako ga pa porabljate?

Ker so profiti zdravi, imamo veliko priložnosti za investicije. Za nas je bilo lansko leto leto enormnih investicij. Zamenjali smo vse solarne panele na strehi, ker so prišle nove generacije, ki omogočajo boljši izkoristek energije. Kupili smo tudi štiri električne tovornjake za dostavo. Te investicije so bile globalne, a Slovenija je bila ena prvih, ki jih je implementirala, kajti imate odlično polnilno infrastrukturo in kot država niste preveliki. Praktično se lahko z električnim tovornjakom pripeljemo tja in nazaj, kar je v večjih državah zelo težko. V Sloveniji imamo štiri električna dostavna vozila, s katerimi smo prepolovili emisije ogljikovega dioksida in pokrivamo 53 odstotkov vseh potreb po dostavah. Letos jih nameravamo kupiti še več. Tovornjaki polnijo baterije med tem, ko jih natovarjamo. Prizadevamo si tudi, da bi imeli polnilnici še na prevzemnem mestu v Kopru in Mariboru. S tem bi dosegli ničelne izpuste toplogrednih emisij ob dostavah.

Od koga ste kupili električna vozila?

Gre za sodelovanje na mednarodni ravni med Ikeo, podjetjem Sumit Motors in Milšpedom.

Kako vam gre na področju digitalne transformacije?

Ena od večjih investicij v zadnjem času je bila tudi v štiri drone, ki vsako noč preletavajo trgovino in skenirajo izdelke, da imamo zjutraj stoodstotno točen popis zalog. To je ključno za dobro delujočo spletno trgovino. Ves čas uvajamo tudi digitalne storitve, ki omogočajo boljše načrtovanje opremljanja prostorov. Ob sobotah nas v povprečju obišče 12.000 ljudi, nemogoče je, da bi 200 zaposlenih lahko pomagalo vsem. Zato so digitalna orodja, ki pomagajo pri načrtovanju in kupovanju, neprecenljiva. Imamo pa za stranke na voljo tudi notranje oblikovalce, ki pomagajo pri snovanju prostorov. Veliko digitalnih rešitev s ciljem trajnostnega poslovanja implementiramo v celoten poslovni proces.

Koliko slovenskih dobaviteljev imate?

Za potrebe poslovnih operacij in oskrbo stavbe sodelujemo s 310 slovenskimi podjetji. Kar se tiče dobaviteljev za naš prodajni program, pa Ikea kupuje vse iz centralnega omrežja.

Se na vas glede sodelovanja obračajo tudi slovenski proizvajalci pohištva?

Seveda. Trudimo se, da odgovorim vsakemu, razvilo se je že kar nekaterih sodelovanj, tako z manjšimi startupi kot z uveljavljenimi podjetji. Trenutno z mladim slovenskim podjetjem razvijamo igro za otroke, tiste malo večje, ki jih naša igralnica več ne zadovolji. Z mobilno aplikacijo bomo staršem omogočili prijetnejšo nakupovalno izkušnjo, otrokom pa pregnali dolgčas, a na poučen način.

Kakšen tržni delež imate v pohištvenem segmentu?

Celoten trg pohištva in dodatkov za dom je v Sloveniji zelo stabilen. Natančnih podatkov ne razkrivamo, lahko rečem samo, da ima znotraj tako imenovanega kolača Ikea čedalje večji delež.

Koliko slovenski potrošnik v povprečju zapravi za pohištvo?

Tega podatka nimam. Vemo pa, da je bilo v prvem letu, ko so ljudje zaradi omejitev javnega življenja zaradi epidemije komaj čakali, da se trgovine odprejo, nakupov nadpovprečno veliko. Lahko rečem tudi, da ljudje večkrat pridejo v trgovino kot v drugih državah. Ker pridejo pogosteje, opravijo tudi več manjših nakupov. Verjetno zaradi tega, ker je trgovina v Ljubljani bližje centru, v drugih državah pa je ob obvoznicah.

Kakšen stil pohištva nam je všeč?

Moderen s pridihom skandinavskega. Tradicionalni manj.

Po čem se slovenski potrošniki razlikujemo od drugih?

Kuhinje v Sloveniji so drugačne kot recimo v Avstriji ali Nemčiji. V Sloveniji po naših podatkih več kot 80 odstotkov ljudi živi v lastniških domovih. To pomeni, da so za pohištvo pripravljeni zapraviti več, pričakujejo pa tudi boljšo kakovost z daljšo življenjsko dobo. Če pogledamo opremo v kopalnici, tisti, ki imajo najemniška stanovanja, ne bodo pripravljeni vrtati lukenj v stene ali v tla za držala za toaletni papir, v lastniških pa to ni problem.

Cas Lachaert napoveduje znižanja cen več stotim izdelkom. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Ste se morali temu prilagoditi?

To smo vedeli že na podlagi raziskave, ki smo jo opravili pred vstopom na trg. Tej specifiki in željam kupcem v Sloveniji smo prilagodili izdelke, postavitve pohištva ter velikost sob v trgovini.

Vas je kljub temu kaj presenetilo?

Predvsem v Evropi nas veliko več stvari združuje kot ločuje. Zanimivo je, česa v raziskavi nismo zaznali: da se v Sloveniji preproge ne prodajajo tako dobro kot drugje. Ikea ima povsod velike oddelke preprog, v Sloveniji pa smo ga vsako leto zmanjševali. Pa tudi to s psi. V prvem letu in pol smo prejeli največ pritožb, ker vstop s psi ni bil dovoljen. To je tudi razumljivo, kajti velik del populacije ima hišnega ljubljenčka, in če pridejo za ves dan v Ikeo, ga nimajo kam dati. Danes smo veseli, da smo našli rešitev, da je dovoljeno tudi nakupovanje s štirinožnimi prijatelji.

Je storitev montaže pohištva sestavni del vaših storitev na vsakem trgu, ali ste se v Sloveniji prilagodili strankam?

V vsaki državi omogočamo tako dostavo kot montažo pohištva ter tudi montažo kuhinje. Te dve storitvi sta ločeni. Za montažo pohištva v Sloveniji sodelujemo z zunanjimi izvajalci, za sestavo kuhinje pa imamo od lanskega leta v Sloveniji lastno ekipo montažerjev. Zaradi tega je nakup kuhinje v Ikei postal še bolj priljubljen, kar nam povzroča kar nekaj izzivov. Zdaj iščemo dodatne ljudi, ki bi jih zaposlili, da bi lahko kupci novo kuhinjo dobili še hitreje.

Kateri meseci so poslovno najboljši?

Za nas so najmočnejši meseci od julija do septembra. Takrat se kupujejo nove stvari za vrnitev v šolo, pa tudi pisarne se takrat opremljajo.

Kako na poslovanje trenutno vplivajo razmere na globalni ravni?

Pritisk na naše dobavne verige se je po covidu in visoki inflaciji zmanjšal, stabilizirali so se tudi stroški proizvodnje, materiala in surovin, kar nam je omogočilo vlaganje v cene. Dostopnost je bila za nas vedno ključni temelj in naš namen je ohranjati cene čim nižje. Zato smo že v začetku poslovnega leta začeli zniževati cene, s 1. novembrom pa bomo znižali cene več kot 500 izdelkov. Ti priljubljeni izdelki bodo imeli v povprečju za 15 odstotkov nižje cene.