Slovenija ne potrebuje Madžarske za gradnjo drugega tira

Še pred koncem leta namerava vladajoča koalicija po skrajšanem postopku v parlamentu sprejeti spremembe in dopolnitve zakona o gradnji, gospodarjenju in upravljanju drugega tira proge Divača–Koper. Sprememba bo predvsem ta, da bo Slovenija sama, brez zaledne države, zgradila ta tir. Dopolnjeni zakon določa, da bo tudi vzporedni tir gradilo državno podjetje 2TDK.

Spremembe in dopolnitve zakona so v medresorskem usklajevanju. Ker gre za manj zahtevne spremembe, naj bi jih po skrajšanem postopku že decembra sprejeli v državnem zboru. Vsebinski spremembi sta zgolj dve. Dopolnjeni zakon določa, da bo podjetje 2TDK prevzelo investitorstvo vzporednega tira na enak način, kot je urejeno za gradnjo enotirne proge. Šele z dopolnjenim zakonom bo lahko podeljena koncesija istemu državnemu podjetju tudi za vzporedni tir. Predlagatelj zakona meni, da je to smiselno, saj bosta oba tira povezana, oskrbovala bosta isto traso. Tudi pogoji koncesije bodo za oba tira enaki. V zakonu je treba vzpostaviti ustrezno pravno podlago, da 2TDK lahko začne aktivnosti, ki bodo omogočile takojšnji začetek izvajanja nalog po sprejetju prostorskega akta za dvotirnost.

Še pomembnejša sprememba pa je, da se iz zakona umika sodelovanje zalednih držav, saj sedanja vlada ocenjuje, da je železnica eden najpomembnejših infrastrukturnih sistemov, zato ne sme končati v tujih rokah. Predlagane spremembe zakona pa ne predvidevajo, da bi naloge pomoči pri umeščanju vzporednega tira v prostor z Direkcije RS za infrastrukturo prenesli na 2TDK.

2TDK bo gradil tudi vzporedni tir

Zdaj, ko se gradnja prvega tira nove železniške proge med Divačo in Koprom približuje tretjini prevrtanih predorov, postaja vse bolj jasno dvoje: da Slovenija zmore sama brez težav graditi tak železniški odsek in da je skrajni čas za hitrejše priprave na začetek gradnje tudi vzporednega tira, torej na dvotirnost proge. Eden od korakov za dosego tega cilja je dopolnitev prostorskega načrta, drugi pa dopolnitev zakona o drugem tiru.

Na enem od gradbišč bodočega drugega tira železnice med Divačo in Koprom  Foto Voranc Vogel

Vzporedno z napredovanjem vrtanja predorov postaja vse bolj jasno, kako nesmiselno bi bilo ohranjati ali celo uresničiti zamisel, da bi drugi tir do Luke Koper Slovenija gradila skupaj z zaledno državo. To je očitno tudi glede na stanje projekta, zagotovljeno finančno konstrukcijo, že opravljena dela (najtežje gre prav v prvem letu) in učinkovito strukturo upravljanja projekta. Če bi v posel vpletli še eno državo, bi to povzročalo nepotrebne motnje v sistemu in poslovni organizaciji, kar bi lahko vplivalo na zamude pri uresničevanju projekta, so ugotovili na ministrstvu za infrastrukturo, ki je predlagatelj sprememb zakona o drugem tiru.

Ker ostaja v družbi 2TDK zgolj en lastnik (Republika Slovenija), ne bo treba zmanjševati osnovnega kapitala družbe zato, da bi se ta izplačal drugemu družbeniku, prav tako drugemu lastniku ne bo treba izplačevati predvidenega dobička. Projektno podjetje bo dobičke uporabljalo za učinkovitejše gospodarjenje z drugim tirom. Na ta način bodo predvsem v zadnji fazi koncesijskega obdobja doseženi precejšnji prihranki, ugotavljajo na ministrstvu.

Prihodnje leto dopolnjen DLN za dvotirnost

Sprememba in dopolnitev zakona o drugem tiru je toliko nujnejša tudi zato, ker je v terminskem planu vlade predvideno, da bi junija 2023 sprejeli dopolnjen državni lokacijski načrt za izvedbo dvotirnosti proge. Na ministrstvu za okolje in prostor so nam sicer potrdili ta datum, vendar so dodali: »Ta rok je še dosegljiv, ne moremo pa ga z gotovostjo potrditi, saj je trajanje postopka odvisno od številnih dejavnikov, zaradi katerih so možna tudi odstopanja od predvidenega časovnega načrta.«

Preboj predora Mlinarji železniške proge Drugi tir. Foto: Jure Eržen

Generalni direktor 2TDK Pavle Hevka je večkrat povedal, da bi priprava dopolnitve državnega lokacijskega načrta za vzporedni tir potekala hitreje, če bi vlada prenesla investitorstvo za vzporedni tir z Direkcije za infrastrukturo (DRSI) na 2TDK. Po njihovem mnenju ima DRSI v državi kar nekaj postopkov državnih prostorskih načrtov, 2TDK pa bi vodil samo ta postopek, zato bi bil bolj odziven in bi na ta način pospešil vsak posamezen korak v postopkih umeščanja vzporednega tira v prostor.

Toda v osnutku predloga za spremembo zakona o drugem tiru so predlagatelji zapisali, da ne vidijo utemeljenih razlogov, da bi investitorstvo zdaj prenesli z DRSI na 2TDK. Pač pa bi bilo najbolj racionalno, da nalogo investitorstva v fazi umeščanja v prostor do konca izvede DRSI, 2TDK pa naj bi nadaljeval investitorstvo v fazi projektiranja in pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Veliko ovir do vzporednega tira

Če bo uredba o prostorskem načrtu za vzporedni tir res sprejeta leta 2023, bo temu sledilo kar veliko priprav, preden bodo lahko zares začeli graditi še vzporedni tir. Spomnimo, da je bilo gradbeno dovoljenje za prvi tir izdano konec marca 2016, pripravljalna dela so se začela v začetku 2019, dela na projektu pa šele poleti 2021. Po sprejetju dopolnjenega DPN bo treba izdelati investicijski program in projekte za gradbeno dovoljenje, odkupiti še preostala potrebna zemljišča, izdelati presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje, pridobiti gradbeno dovoljenje, izdelati projekt za izvedbo del ter izvesti javno naročilo.

V podjetju 2TDK ocenjujejo, da je največ nepredvidljivosti pri dokupih zemljišč, pri morebitnih pritožbah na gradbeno dovoljenje in pritožbah na izbiro izvajalcev del. Čeprav se zdi načrtovani začetek gradnje vzporednega tira leta 2027 še daleč, je glede na izkušnje potrebnega veliko dela, da bi dosegli zastavljeni rok. Pavle Hevka trdi, da bi ga bilo mogoče doseči še prej. Zato se že zdaj trudi, da bi čim prej poskrbeli za pripravljalna dela. Dokončanje dvotirne proge je predvideno v letu 2031.

Gradbišče drugega tira Osp  Foto Jože Suhadolnik

Za dograditev vzporednega tira ocenjujejo, da bi potrebovali od 340 do 360 milijonov evrov, finančne vire bo treba še določiti.

Uredbo o državnem lokacijskem načrtu (DLN) za enojni drugi tir so sprejeli 14. aprila 2005. Že julija 2007 je ministrstvo za promet dalo pobudo za spremembo DLN, da bi bila ta proga dvotirna. Junija 2009 ministrstvo odloči, da bi bila proga od Kopra do Črnega Kala enotirna, od Črnega Kala do Divače pa dvotirna, ker bi se ji pridružila proga iz Trsta. Toda Italija je še isto jesen odstopila od načrta, da bi se iz Trsta navezala s progo na Črni Kal in drugi tir. Leta 2010 so se spet odločili samo za enotirno progo, kot jo je predvidel DLN iz leta 2005.