Umar: Drugi val epidemije je prizadel zlasti storitve

V Sloveniji se je ob strogih zajezitvenih ukrepih v začetku zadnjega četrtletja 2020 prodaja v trgovini in nekaterih storitvenih dejavnostih, predvsem povezanih z zasebno potrošnjo, precej zmanjšala. Epidemija in ukrepi za njeno zajezitev so zaradi manjšega povpraševanja močno vplivali tudi na gibanje nekaterih cen storitev in blaga. Medletni padec cen življenjskih potrebščin se je konec leta 2020 nekoliko poglobil, k čemur je prispevala precejšnja umiritev rasti cen storitev in hrane, ugotavljajo na Umarju v zadnjem ekonomskem ogledalu.

Število prenočitev domačih turistov je strmoglavilo, potem ko se je močno okrepilo z unovčevanjem turističnih bonov v tretjem četrtletju. Zmanjšali so se tudi izdatki gospodinjstev za osebne, razvedrilne, športne in druge storitve. Zaradi zaprtja nenujnih trgovin se je močno skrčila prodaja v trgovini z motornimi vozili in trgovini na drobno s poltrajnimi in trajnimi dobrinami. Zaradi manjšega prometa tovornih in osebnih vozil ter tranzita tujih turistov je bila nižja tudi prodaja v trgovini na drobno z motornimi gorivi. Ponovno se je okrepila prodaja živil v trgovini na drobno ter prodaja po pošti in internetu. Trošenje gospodinjstev se je oktobra in novembra ob zaostritvi ukrepov za zajezitev epidemije znova močno zmanjšalo, povečalo pa se je njihovo varčevanje. 

Ob ohranjanju interventnih ukrepov na trgu dela in predvidoma manjšem padcu gospodarske aktivnosti kot v prvem valu epidemije se je število registriranih brezposelnih decembra nekoliko povečalo, večinoma kot posledica sezonskih dejavnikov.
Konec decembra je bilo brezposelnih 87.283 oseb, kar je 3,7 odstotka več kot konec novembra. Za leto 2021 je predvideno postopno okrevanje. BDP evrskega območja se je po napovedih OECD in ECB v letu 2020 zmanjšal za 7,5 oziroma 7,3 odstotka, v letu 2021 pa se bo povečal za 3,6 oziroma 3,9 odstotka.

Največje tveganje za uresničitev napovedi in postopnega okrevanja ostaja povezano s potekom epidemije oziroma z dostopnostjo in učinkovitostjo cepiv ter s tem povezanim sproščanjem ukrepov. V Umarju so Sloveniji za lani predvideli 6,6-odstotni upad BDP, za letos pa 4,3-odstotno rast.

Kar zadeva primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ, ki pretežno izhaja iz državnega proračuna, se je zlasti v novembru tako ponovno okrepil, še večje povečanje pa pričakujemo v decembru. Kljub temu kaže, da v 2020 ne bo dosegel ocene iz sprejetega rebalansa državnega proračuna (4,2 milijarde evrov). Razlika izhaja zlasti iz manjše rasti odhodkov od ocenjenih, kar je povezano tudi z nižjo realizacijo ukrepov za blažitev posledic epidemije od načrtovane, ugotavljajo na Umarju.