Tveganja rastejo tako za države kot za podjetja

Pet mesecev po napadu Rusije na Ukrajino je povsem jasno, da bo konflikt trajal še dolgo, že zdaj pa je porušil svetovno geopolitično in gospodarsko ravnovesje. Kratkoročno vojna povečuje napetosti v proizvodnem sistemu, ki sta ga že prizadeli dve leti pandemije, in povečuje tveganje trdega pristanka gospodarstva.

Vendar – če se je še pred nekaj tedni zdelo, da svetovni ekonomiji grozi stagflacija, je sprememba dejanskih ukrepov centralnih bank, ki so se s pospešeno rastjo inflacije soočile z dvigom obrestnih mer in napovedmi dodatnih popravkov navzgor do konca leta, obudila možnost recesije, zlasti v razvitih gospodarstvih.

Glavni izzivi so visoke cene energije in surovin

Najbolj svež primer je Evropska centralna banka, ki je svoje ključne obrestne mere konec julija zvišala za 0,5 odstotne točke, tako da nobena ni več negativna, hkrati pa je ponovila zavezo po doseganju inflacije, ki ne bi bila višja od dveh odstotkov. Ta je trenutno precej zunaj teh okvirov – junija je na letni ravni dosegla 8,6 odstotka, julija pa se je povzpela na 8,9 odstotka. Podatek velja za (povprečje) območja evra, medtem ko je v nekaterih članicah še precej višja. Slovenija, na primer, se je julija soočala kar z 11-odstotno letno inflacijo.

Zaostrovanje denarne politike

ECB se je z zaostrovanjem denarne politike pridružila zgledu ameriške centralne banke Fed in britanske Bank of England in prihodnja zvišanja obrestnih mer napovedala že vnaprej. Podobno kot druge centralne banke razvitih držav tudi ECB v strogem okviru svojega mandata (glede zasledovanja cilja inflacije) nima druge izbire, kot da denarno politiko precej zaostri, čeprav bi to lahko sprožilo močno upočasnitev gospodarske aktivnosti v območju evra in ponovno obudilo strahove pred novo krizo evropskih državnih dolgov, so v eni svojih zadnjih analiz ocenili analitiki družbe Coface.

Čeprav vsaj s kotičkom očesa še vedno opazujejo tudi možnost nastopa stagflacije (razmere, v katerih je gospodarska rast nizka, inflacija pa ostaja visoka), so analitiki vse bolj prepričani, da bo ostro monetarno zategovanje centralnih bank sprožilo recesijo, ta pa bo vplivala na znižanje inflacije. Ključno vprašanje seveda je – ali bo gospodarstvo čez nekaj četrtletij, ko bo inflacija upadla, v resnici našlo moč za ponoven cikel rasti?

Medtem je evropski statistični urad Eurostat sporočil, da je bila gospodarska rast v območju evra v drugem četrtletju višja od pričakovane. BDP se je povečal za 0,7 odstotka, kar je bilo 0,2 odstotne točke bolje od napovedi in tudi bolje od 0,5-odstotne rasti v prvem četrtletju. Vendar pa so – poleg inflacije – glavne negotovosti, ki pestijo Evropsko unijo, možno pomanjkanje zemeljskega plina, saj Rusija še naprej omejuje svoje dobave.

Na drugi strani Atlantika pa je BDP upadel že drugo četrtletje zapored, in to precej močneje od pričakovanj. Gospodarstvo ZDA se je med aprilom in junijem skrčilo za 0,9 odstotka, medtem ko so analitiki Dow Jonesa pričakovali, da se bo okrepilo za 0,3 odstotka. V prvem letošnjem četrtletju so ZDA zabeležile 1,6-odstotno zmanjšanje gospodarske aktivnosti, dve zaporedni obdobji upada pa v očeh gospodarskih opazovalcev že lahko pomenita začetek recesije.

ZDA na pragu recesije

Nekateri analitiki menijo, da je zmanjšanje gospodarske aktivnosti v ZDA že odgovor na ukrepe centralne banke (ameriški Fed je začel obrestno mero zviševati nekaj mesecev prej kot ECB). Zato napovedujejo recesijo v prihodnjem letu tudi za Evropo, ki je v slabšem položaju kot ZDA predvsem na področju preskrbe ze energijo. ZDA so v veliki meri energetsko samozadostne, Evropa pa je močno odvisna od uvoza zemeljskega plina in nafte iz Rusije, ki pa je zaradi posledic vojne v Ukrajini postal ozko grlo. Nomura tako območju evra za leto 2023 napoveduje 1,2-odstotni upad BDP, Barenberg pa enoodstotnega.

V tem zahtevnem okolju je družba Coface znižala bonitetno oceno kar za 19 držav, od tega 16 evropskim. Znižanje ocen odraža povečanje tveganj tako v makroekonomskem okolju (nižja gospodarska rast, inflacija) kot v političnem okolju (povečane geopolitične napetosti). Le dvema državama je Coface oceno povišal – Braziliji in Angoli, ki lahko računata na okrepitev svojega položaja zaradi rastočih cen surovin in energije.

Družba Coface zagotavlja ocene tveganja tudi po industrijskih dejavnostih. V zadnjem poročilu, objavljenem konec junija, so kar 76 sektorjem bonitetno oceno popravili navzdol, le devetim pa so jo zvišali. Tudi tukaj velja, da lahko ugodnejše poslovno okolje pričakujejo predvsem podjetja, ki delujejo v energetskem sektorju držav, ki imajo močno primarno proizvodnjo energije (na primer ZDA, Kanada, Brazilija, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati). Po drugi strani pa so se poslabšala pričakovanja za energetske družbe, ki delujejo v spodnjem delu predelovalne verige (downstream), v državah, kjer imajo sedež (na primer v Evropi), pa nimajo svoje primarne proizvodnje (upstream).

Tudi upoštevajoč vsa tveganja v okolju pa Coface v svojem osrednjem scenariju za prihodnje mesece in leto 2023 pričakuje, da se bo gospodarska aktivnost v razvitih državah zmanjšala postopno, s tem pa bo upadala tudi inflacija. Menijo, da je »mehki pristanek« svetovnega gospodarstva še vedno uresničljiv, čeprav je možnosti, da bi se izognili tako stagflaciji kot recesiji, vse manj.

Analitiki Cofacea celo menijo, da raste pritisk, da s svojo politiko sprožijo recesijo, da bi se izognili stagflaciji. Za uspeh te strategije bo potrebna premišljena kombinacija monetarnih ukrepov centralnih bank in fiskalnih posegov vlad, še opozarjajo.