Trgovina med pregrevanjem in zamrznitvijo

Ljubljana – V trgovini je korona virus povzročil pravi vihar, različne branže oziroma blagovne skupine so ga občutile zelo različno, od pregrevanja do zamrznitve. Kako so se slovenski trgovci spopadli s tema dvema skrajnostma in kakšne spremembe bo s krizo okuženi potrošnik narekoval celotni dejavnosti, smo lahko slišali na spletnem pomenku, ki ga je organiziral Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete v Ljubljani v sodelovanju s trgovinsko zbornico Slovenije. Ekonomistka dr. Maja Makovec Brenčič je v goste na daljavo povabila glavnega izvršnega direktorja Big Banga Uroša Mesojedca, pomočnika predsednika uprave za korporativno komuniciranje v Mercatorju Iztoka Verdnika in soustanovitelja trgovine Kibuba Roka Stritarja.

Vsi so priznali, da nihče od trgovcev ni bil pripravljen na izjemne razmere, da je bil zanje to velik šok. Big Bang denimo, ki je moral zapreti svoje fizične prodajalne, se je bil prisiljen čez noč preleviti v popolnega on-line trgovca. Praktično v enem tednu je moral prilagoditi procese, dodati v spletno prodajo nove izdelke, po katerih je bilo veliko povpraševanje, okrepiti dostavo, ki je ključna. Prodaja na spletu lepo raste, a je daleč pod ravnmi izpred krize, je povedal Mesojedec.

Sistemsko k samooskrbi

Nauk, ki ga bodo iz krize očitno potegnili živilski trgovci, je povzel Iztok Verdnik: Počasi se rušijo nabavne verige, zaprli sta se Španija in Italija, od koder so trgovci zunaj sezone dobivali večino zelenjave, pa tudi sadja. Zato bo morala Slovenija zagotoviti višjo raven samooskrbe. Kar pa ne pomeni, da bo »vsak doma vzgojil dve zeljni glavi«, ampak bo treba najti sistemske rešitve za vzpostavitev infrastrukture, ki bo preprečila potencialne učinke suše, pozebe, poplav.

Dosedanji vladni ukrepi so padli na plodna tla, zlasti dobrodošla je pomoč države pri ohranjanju dela. Tudi zato trgovcem, ki so morali zapreti poslovalnice, ni bilo treba odpuščati zaposlenih. »Bilo je zelo stresno, če ne bi bilo tega ukrepa, bi morali skrčiti ekipo,« je dejal Stritar. Najbrž pa bo vsak mali podjetnik najprej poskušal ohraniti pri življenju podjetje, šele nato vsako delavno mesto.

Tisti, ki v tem času delajo več in pri tem tvegajo svoje zdravje, naj bodo ustrezno plačani. Na to so stavili v Mercatorju z dodatki pri nagrajevanju. Verdnik meni, da bo  kriza, ki jo je izzvala epidemija, vplivala tudi na trg dela. »Trgovec doslej ni bil zaželen poklic, ker je bil zelo zahteven, naporen. To se bo spremenilo, njegova pomembnost v družbi bo zrasla in se posledično najbrž poznala tudi pri plačilu.«

​
​Breme najemnin

Podjetja zdaj z velikimi upi čakajo na drugi vladni sveženj ukrepov. Zlasti male trgovce pa še vedno muči negotovost v zvezi z najemninami. Ali bodo najemodajalci popustili in znižali najemnine za čas, ko so bile trgovine zaprte. Rok Stritar meni, da je za male trgovce, ki so v podrejenem položaju, to zelo tvegano. Če ne pride do dogovora o razdelitvi bremena med oba partnerja, je to za številne trgovce  lahko usodno.

Pritegnil mu je Uroš Mesojedec: »Trgovine so zaprte, prihodki so strmoglavili, stroški so ostali enaki. Ključna sta strošek dela in najemnina. Z najemodajalci imamo pogodbe, ki ne predvidevajo takšne situacije, kot je zdaj. Ne želimo plačati vseh najemnin, ta hip si jih niti ne moremo privoščiti.«

Mercator ima pravzaprav izkušnje iz različnih vlog, saj je poleg maloprodaje tudi veletrgovec, je najemnik in najemodajalec, deloma tudi proizvajalec, zato pozna težave vseh, ve, kaj pomeni, če se zapre nakupovalni center. Glede najemnin se pogovarja s partnerji in Verdnik verjame, da bodo našli rešitev.

​
Kjer jih stranke potrebujejo

Je nova lokacija nakupa (samo še) splet? Trgovci pričakujejo, da bo veliko novih spletnih kupcev ta kanal uporabljalo tudi po epidemiji, hkrati pa verjamejo, da bo tudi fizična trgovina še obstajala. Spremeniti pa bo treba poslovne modele, način dela; kriza je čas za razmislek, kaj so do zdaj delali narobe. Iztok Verdnik: »Kriza nas je naučila, da smo narobe pripravili infrastrukturo za e-trgovino. Potrebne bodo spremembe, posebej v logistiki. Tu čaka vse trgovce veliko dela.«

Fizične prodajalne se bodo preoblikovale, bodo del novega poslovnega modela, ne bodo izginile. Kupci smo različni, trgovec pa bo uspešen, če bo »tam, kjer ga stranka potrebuje«, je prepričan Mesojedec.

Bo korona odnesla globalizacijo in bomo vsi živeli in trošili bolj lokalno? Vse gre precej v tej smeri, so opažali gostje klepeta na EF. Upajo, da bo od globalizacije ostalo to, kar je bilo dobrega, bojijo pa se druge skrajnosti: da bi se države obnašale sebično in omejevale gospodarstvo s protekcionističnimi ali centralističnimi ukrepi.