Souporaba avtomobilov v Nemčiji ne deluje

Delitvena ekonomija je pojem, ki je v zadnjih letih zajel številna področja življenja. Omogočil jo je internet, pospešile pa so jo klimatske spremembe. A če je na nekaterih področjih uspešno zaživela, kot je na primer izposoja aparatov, ki jih ne potrebujemo pogosto, ali na primer Airbnb, je souporaba avtomobilov zašla v slepo ulico. V Nemčiji ugotavljajo, da souporaba avtomobilov le redko deluje dobro.

V Frankfurtu obstaja množica ponudnikov souporabe vozil. Do avtomobila prideš na enostaven način, z rezervacijo prek mobilne aplikacije. Prijateljica, ki živi v centru mesta, pravi, da je souporaba vozila zanjo odlična možnost. Avtomobil uporablja predvsem za razvažanje otrok po vrtcih in dejavnostih. Prevzame ga blizu doma in ga tam tudi pusti. A to velja le za mestno središče in še kakšno bolj obljudeno četrt. Že če ste od mestnega središča oddaljeni le nekaj kilometrov, je do avtomobila težko ali nemogoče priti. Razlog tiči v tem, da z razdaljo dejavnost za ponudnike postane neekonomična.

Je čas za streznitev? To se sprašujejo v Nemčiji, kjer se je po poročanju časnika Süddeutsche Zeitung pokazalo, da souporaba avtomobilov ne prinaša pričakovanih rezultatov. Niti ko gre za zmanjševanje lastniških avtomobilov niti pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Študija, ki so jo o tem opravili pri A.T. Kearny, po poročanju časnika kaže, da so profitne marže tako majhne, da se ponudniki že borijo za golo preživetje. Zato sta na primer ponudnika Car2go in DriveNow napovedala združitev.

Souporaba vozil lahko uspešno deluje le na območjih, kjer na kvadratni kilometer živi najmanj 3000 prebivalcev. To poenostavljeno povedano pomeni, da ponudniki lahko preživijo le v najgosteje naseljenih mestih in po izračunih svetovalnega podjetja to tudi pomeni, da bo dostop do storitve imelo le okoli pet odstotkov celotnega prebivalstva v državi.
Zato revolucije v zmanjševanju števila lastniških vozil in znižanju izpustov toplogrednih plinov v mestih zaradi souporabe avtomobilov ni pričakovati. Kot opozarjajo v A.T. Kearny, bi tudi, če bi se vsi prebivalci gosto naseljenih predelov največjih nemških mest zaradi souporabe vozil odpovedali lastniškim vozilom, to še vedno pomenilo le pet odstotkov celotnega nemškega voznega parka. In to ekonomiko je mogoče preslikati na vsa podobna evropska mesta, so prepričani.
 

Lastniških vozil nič manj

Hkrati s tem v zadnjih letih v Berlinu in drugih večjih mestih niso opazili, da bi zaradi souporabe vozil kakorkoli upadlo število novo registriranih zasebnih vozil. In namesto da bi bilo v mestih manj pločevine in na voljo več prostih parkirnih mest, so se razmere v centrih še poslabšale. Ponudniki vozil imajo namreč za svoja vozila rezerviranih vedno več parkirnih mest. V Nemčiji je bilo v začetku leta registriranih nekaj manj kot 2,5 milijona uporabnikov souporabe vozil in več kot 20.000 vozil. Del ponudnikov ponuja prevzem in dostavo vozil na točno določenih lokacijah, del pa omogoča lociranje vozil prek mobilnih naprav.

Kaj to pomeni za nemška mesta, ki so ali še bodo razglasila klimatske izredne razmere? V Kielu so pred kratkim sprejeli 100 milijonov evrov vreden projekt znižanja emisij toplogrednih plinov. Program predvideva dražje parkiranje v mestu, energetsko sanacijo stavb, spremembo več cest v kolesarske poti pa tudi okrepitev voznega parka souporabe vozil. Souporaba vozil je torej še vedno ena od politik, na katero stavijo oblasti v boju proti izpustom.