Slovenija – dežela malih in srednje velikih podjetij

Priložnost v Sloveniji – vsak mora odigrati svojo vlogo
Navedena statistika služi kot dokaz in dejstvo, da imamo v Sloveniji izredno veliko dobrih podjetij. Žal pa imamo na drugi strani tudi veliko neuresničenega potenciala. Razlog za to se delno skriva v nerazvitem trgu kapitala. Imamo dobro razvit bančni sektor, če izvzamemo zavarovalnice, pa lahko ugotovimo, da so naše finančne institucije slabo razvite. Industrija investicijskih skladov je majhna, sredstva v upravljanju domačih družb za upravljanje se že vrsto let gibljejo pri 2,5 milijarde evrov. Še bolj pa vzbuja skrb to, da je premoženje, ki ga imajo pokojninski skladi v upravljanju, le delček tega, kar bi potrebovalo naše gospodarstvo. Veliko slovenskih podjetij ni ustrezno financiranih ali pa zaradi pomanjkanja kapitala ne rastejo v skladu s svojim potencialom. In kar je še huje, v neugodnih finančnih razmerah, kot je finančna kriza, jim neustrezna kapitalska struktura preprečuje prehod čez krizno obdobje. Slovenska podjetja najpogosteje kot zunanji vir financiranja rasti uporabljajo bančna posojila (68 odstotkov) in lizing (27 odstotkov). Če to seštejemo, pridemo na 95 odstotkov in do sklepa, da slovenska podjetja alternativnih virov financiranja skoraj ne uporabljajo. Delež investicij skladov zasebnega kapitala v slovenskem BDP je lani znašal 0,049 odstotka in postavil Slovenijo na rep držav EU. Povprečje v EU je desetkrat višje in znaša 0,436 odstotka. 

Ustvarimo svoj »virtuous circle« – od prebivalcev prek finančnih institucij in podjetij nazaj k prebivalstvu 
Na našo blaginjo vpliva okolje, v katerem živimo, in razvito gospodarstvo. Uspeh podjetij in vseh nas pa je večinoma odvisen od dobro izkoriščenih priložnosti in hkrati tudi tistih, ki jih zamudimo. Imamo priložnost. V ugodnih razmerah lahko vsak od deležnikov prispeva k oblikovanju dinamičnega kroga vzajemno delujočih pozitivnih dejavnikov oz. tako imenovani »virtuous circle«, ki omogoča pretok sredstev od prebivalstva do podjetij z visokim potencialom rasti in prek vmesnih multiplikativnih učinkov nazaj k prebivalstvu. Veliko mora pri tem prispevati država z ustreznim okoljem in sistemsko regulatornimi spodbudami za državljane in podjetja. Z ustreznim varčevanjem, predvsem pokojninskim, se sredstva od prebivalstva prek finančnih institucij prenesejo v podjetja in nazaj do prebivalstva. S tem, ko veliki institucionalni vlagatelji svoja sredstva investirajo v alternativne naložbene razrede v domačem okolju, se formira pozitivno okolje in »virtuous circle«.