Rast obrestnih mer se nadaljuje

Kot pričakovano, so centralne banke vodilnih razvitih gospodarstev, ameriška Federal Reserve (Fed), britanska Bank of England (BoE) in Evropska centralna banka (ECB), ponovno vse povišale obrestne mere.

Ob znova podraženem kapitalu je glavno sporočilo centralnih bank, da je vrh inflacije za nami ter da menijo, da so doslej opravile dobro delo, hkrati pa lahko še pričakujemo nadaljevanje dvigov obrestnih mer.

Prva pri dvigovanju obrestnih mer je v prejšnjem tednu bila Federal Reserve, ki jih je povišala za 25 bazičnih točk, v pas med 4,5 in 4,75 odstotka, Bank of England je ključno obrestno mero dvignila za 50 odstotnih točk na štiri odstotke, ECB pa je svoje tri obrestne mere zvišala za 50 bazičnih točk, kjer zdaj njena depozitna mera znaša 2,5 odstotka, obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja je zvišana na tri odstotke, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila pa na 3,25 odstotka.

Prihaja tudi umiritev gospodarstva

Rast ključnih obrestih mer se počasi, a vztrajno pretaka v ekonomijo. V prihodnjih četrtletjih bo povzročila opazno nižje kreditiranje prebivalstva in podjetij, posledično bomo priča počasnejšemu generiranju denarja. To bo sicer vplivalo na inflacijo, povzročilo pa bo tudi umiritev gospodarske rasti skozi nižjo raven privatnih investicij in skozi negativne učinke povišanih obresti na finance gospodinjstev in na javne finance. To vse ob že tako povišanih cenah, katerih rast se bo umirila, a se ne bodo začele kar tako na hitro zniževati.

INFOGRAFIKA: Delo

Seveda se učinki povišanja ključnih obrestnih mer kažejo že zdaj, vendar bodo njihove posledice z vsakim naslednjim kvartalom še mnogo bolj očitne. Navsezadnje je šestmesečni euribor, ki je bil še junija lani negativen, zdaj že presegel tri odstotke in se bo najkasneje proti koncu drugega kvartala verjetno gibal že nad štirimi odstotki.

Bodo dosedanji in napovedani dvigi obrestnih mer spravili inflacijo na želeno raven dveh odstotkov? Ali jih bo treba veliko bolj dvigniti? Vprašanje je, do katere mere bodo centralne banke lahko vztrajale z dvigovanjem obrestnih mer, preden bi se pojavili različni politični pritiski. Neodvisnost centralnih bank je sicer ključna in ena boljših družbenih pridobitev. Zato upajmo, da tako ostane čim dlje.

Podjetja z rahlim upadom dobička

Ob centralnobančnem dogajanju je prejšnji teden zaznamovala tudi velika količina objav poslovnih izidov podjetij za lanski četrti kvartal. V Združenih državah Amerike je do zdaj poročalo že več kot 230 podjetij, zajetih v indeksu S&P500. Ta je v agregatu imel šestodstotno medletno rast prihodkov in polodstotni upad dobička.

Dobički podjetji so za zdaj sicer boljši od pričakovanj, vendar se nadaljevanje upada dobičkonosnosti pričakuje za še naslednja dva kvartala. Prav tako je nekoliko boljša makroekonomska slika in zategovanje monetarne politike se v ZDA že umirja, medtem ko v Evropi še ni tako. Pri tem sicer drži, da je presenetljivo mila zima evropsko energetsko sliko izjemno izboljšala, drži pa tudi, da višje obrestne mere še niso še pokazale svojih učinkov in v Evropi še niso na vrhuncu.