Potres v Ljubljani bi pomenil katastrofo

Slovenija in slovensko gospodarstvo okrevata po katastrofalnih poplavah. Kljub razsežnosti dogodka pa poplave niso najhujša mogoča naravna nesreča. Potresi poškodujejo veliko več objektov, stroka pa se najbolj boji potresa v Ljubljani.

Združeni narodi so 13. oktober razglasili za mednarodni dan zmanjšanja ogroženosti zaradi naravnih nesreč. Dan je namenjen opozarjanju na ranljivost ob ekstremnih vremenskih pojavih, ki so vse pogostejši. Slovenija je potresno aktivno območje. Posledice potresa v Furlaniji leta 1976 so bile hude, sveži pa so tudi spomini na potres v Zgornjem Posočju leta 1998, ter potresu leta 2004, ki je prizadel Bovec in okolico. »Potresno zavarovanje ni tradicionalni zavarovalniški produkt, na trgu obstaja od konca 90. let, interes za takšna zavarovanja se zmanjšuje,« pravi Maja Krumberger direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja, ki dodaja: »Po velikih naravnih katastrofah se zanimanje za zavarovanja praviloma poveča, tokrat po preliminarnih podatkih pa tega zavarovalnice ne opažajo. Možno je, da je to posledica obljub politike o izdatni pomoči pri pokrivanju škode.«

Po velikih naravnih katastrofah se zanimanje za zavarovanje praviloma poveča, tokrat po preliminarnih podatkih pa zavarovalnice tega ne opažajo, pravi Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja.  FOTO: Tomi Lombar/Delo  

Strah pred potresom v Ljubljani

Ljubljano je potres prizadel leta 1895, potresov sicer ni mogoče napovedati. Se pa stroka strinja, da bi bile posledice morebitnega potresa v Ljubljani katastrofalne. Ni še jasno, koliko stavb je bilo popolnoma uničenih v nedavnih poplavah, v primeru potresa pa bi bilo prizadetih več tisoč stavb, škoda pa precej večja od poplavne, ki je ocenjena na neverjetnih 9,9 milijarde evrov. Veliko od teh ni zgrajenih po sodobnih protipotresnih standardih. »Pri potresih so potencialne škode zelo velike, pri prebivalstvu ni zadostnega zavedanja o pomembnosti zavarovalnih produktov. Denimo, kaj zavarovanje sploh krije, to se je pri poplavah videlo, ljudje so bili presenečeni, ko so izvedeli, da zavarovanja za poplave nimajo,« pravi Maja Krumberger.

Ena od možnosti so parametrična zavarovanja

Nedavni potres v Maroku je povzročil zelo veliko škodo. Eden od potencialnih pristopov k zavarovanju za primer naravnih dogodkov je parametrično zavarovanje, država Maroko je takšno zavarovanje imela in bo po poročanju portala insuranceinsider prejela 250 milijonov evrov. Za kaj gre? To je vrsta zavarovalne pogodbe, ki zavarovanca zavaruje pred nastopom določenega dogodka s plačilom določenega zneska glede na obseg dogodka, v nasprotju z obsegom izgub pri tradicionalni polici odškodnine. Sprožilni dogodki so odvisni od narave parametrične politike in lahko vključujejo okoljske sprožilce, kot so meritve hitrosti vetra in količine padavin, sprožilce, povezane s poslovanjem, jakost magnitude potresa in druge. »To je zelo zanimiv zavarovalni produkt, ki se ga sklepa z velikimi mednarodnimi zavarovalnimi družbami, številke so res visoke. Pametno bi bilo razmisliti, ali bi bil takšen produkt smiseln za Slovenijo in v kakšni obliki, pri organizaciji tega lahko pomaga tudi slovenski zavarovalni sektor,« še pravi sogovornica.