Polzelski stroji bodo julija dokončno utihnili

Celje – Stečajni upravitelj polzelske tovarne nogavic Zlatko Vili Hohnjec za včerajšnjo dražbo tovarne kot celote ni dobil vplačane nobene varščine. Nogavic iz Polzele tako ne bo več, zaposleni, nekateri so v Polzeli delali več kot 30 let, pa po letu in pol dela v podjetju v stečaju odhajajo drugam. Trgovine bodo ostale odprte do prodaje zalog.

Tretja javna dražba, na kateri je stečajni upravitelj za vse nepremičnine, vso opremo in druge premičnine, blagovno znamko in zalogo gotovih izdelkov postavil izklicno ceno 2,46 milijona evrov, ni bila uspešna. Zanimanja za tovarno nogavic, ki je v stečaju pristala tik pred božičem leta 2016 in v stečaju poslovala od februarja lani, ni.

Čeprav podjetja v stečajih običajno lahko poslujejo leto dni od začetka stečaja, je celjsko okrožno sodišče prisluhnilo argumentom stečajnega upravitelja in direktorice Metke Hrovat. Polzela je potem v stečaju dobro poslovala. Od začetka stečajnega postopka do konca maja letos so ustvarili 4,8 milijona evrov čistih prihodkov iz prodaje in več kot 432.000 evrov čistega dobička. Če upoštevamo še stroške stečajnega postopka, so ustvarili slabih 65.000 evrov izgube. Maja, v zadnjem mesecu, za katerega so znani podatki, so tudi ob upoštevanju stroškov stečaja ustvarili 26.000 evrov dobička.

Delavci so razplet pričakovali

»Poslovanje v času stečaja je bilo najboljše v zadnjih letih. Plače so bile redne, včasih izplačane še pred rokom, prav tako vsi prispevki. Morda je zato težje razumeti, da Polzela zapira vrata,« pojasnjuje Hrovatova. Kljub temu dodaja, da so delavci tak razplet pričakovali: »Ko je Polzela končala v stečaju, je bila situacija popolnoma drugačna. Zdaj so vedeli, da poslovanje podjetja v stečaju ne more iti v nedogled, saj sodišče to dovoljuje za le eno leto. Že tako smo prekoračili rok, ki se je iztekel 23. maja.«

Hohnjec je pojasnil, da so v tem času želeli dokončati naročila, ki so jih še imeli, predvsem pa je lažje prodati podjetje, ki deluje. Število delavcev so že nekaj časa zmanjševali, zdaj jih je delalo še 85. Proizvodnja bo vrata zaprla 20. julija, pravi Hohnjec: »Narediti še moramo zadnja naročila. Trgovine ostajajo do prodaje zalog odprte.« Zadovoljen je, da so lahko delali tudi v stečaju: »Pokrili smo vse stroške stečaja. Na leto bi jih bilo gotovo za 350.000 evrov, za kar bi bila obremenjena stečajna masa.« Podobno dodaja Hrovatova: »Stečajno maso smo v bistvu še napolnili. In to gre vse za delavce. Tudi zato nam je bilo v interesu, da smo delali čim dlje.«

S tem se strinja tudi predstavnica sindikata, sekretarka območne organizacije Savinjska ZSSS Mojca Stropnik: »Polzela je primer pozitivne prakse poslovanja podjetja v stečaju. Če ima stečajni upravitelj željo, lahko dela naprej, žal za določen, omejen čas. Delavci so lahko delali še leto in pol, nekateri so med tem časom izpolnili tudi pogoje za upokojitev. Sicer pa v okolici precej zaposlujejo, tudi zavod za zaposlovanje ima navodila, da jim čim prej poišče delo. Je pa bilo za nekatere, ki so delali v podjetju 30 let, tudi hudo. Ampak so pridni delavci in mislim, da bodo hitro dobili službe.«

Kaj bo z lastovko?

Hohnjeca zdaj čaka prodaja premoženja, pri čemer zanimanja za stroje, ki so stari in nevzdrževani, ni, prav tako ne za velike nepremičnine. Blagovna znamka z znano polzelsko lastovko pa naj bi zanimala vsaj dva kupca, ki se na dražbi nista pojavila. Hohnjec namreč za dobrih 536.000 evrov ni prodajal le blagovne znamke, ampak skupaj z njo tudi zaloge, ki pa jih kupci očitno nočejo.