Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Odpira se lov na položaje v državnih družbah

Vlada zamenjala dva neizvršna direktorja DUTB, bo sledila tudi prevetritev izvršnih?
Vlada je ta teden kar na dopisni seji odpoklicala Tomaža Beska in Mitjo Križaja z mesta neizvršnih direktorjev upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank. Foto Leon Vidic
Vlada je ta teden kar na dopisni seji odpoklicala Tomaža Beska in Mitjo Križaja z mesta neizvršnih direktorjev upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank. Foto Leon Vidic
4. 6. 2020 | 06:00
4:58
Ljubljana – Po zamenjavah vodilnih v organih v sestavi, kot so policija, NPU ..., vlada nadaljuje kadrovanje v državnih ustanovah, kot sta DUTB in SDH, s čimer si odpira tudi pot do kadrovanja v državnih gospodarskih družbah. Pri tem večinoma ne navaja razlogov za zamenjavo, čeprav področni zakoni ponekod izrecno navajajo razloge za odpoklic.



Vlada je ta teden kar na dopisni seji odpoklicala Tomaža Beska in Mitjo Križaja z mesta neizvršnih direktorjev upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), na njuno mesto pa imenovala Borisa Novaka, direktorja Pošte Slovenija, in Alenko Urnaut Ropoša, direktorico podjetja za ocenjevanje vrednosti in investicijski menedžment Renova Real. Razloga niso navedli, zapisali so le, da je vlada to storila kot skupščina družbe.

 Tomaž Besek Foto Jože Suhadolnik
 Tomaž Besek Foto Jože Suhadolnik


Zakon o slabi banki sicer določa, da lahko neizvršnega direktorja odpokliče vlada kot skupščina, če to sam zahteva, če v času trajanja mandata nastopijo razlogi za nezdružljivost opravljanja funkcije, če ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje funkcije, če je kršil dolžnosti člana upravnega odbora DUTB in iz drugih razlogov po zakonu, ki ureja gospodarske družbe (ZGD). Ta sicer določa, da se za odpoklic članov upravnega odbora upoštevajo enaka določila kot za nadzornike, torej bi bil možen tudi odpoklic brez razloga. Enaki razlogi veljajo, če bodo hoteli neizvršni direktorji DUTB zamenjati izvršne direktorje – Mateja Pirca, Bojana Gantarja in Andraža Gruma. Po ZGD lahko sicer upravni odbor kadarkoli odpokliče izvršnega direktorja.
 

Zamenjava prvega statistika


Vlada je prav tako na dopisni seji razrešila direktorja Statističnega urada RS (Surs) Bojana Nastava in na njegovo mesto začasno imenovala Tomaža Smrekarja. Razloga ni navedla, čeprav zakon o statistiki določa, da je generalni direktor urada lahko predčasno razrešen, če vlada ugotovi, da so zaradi neustreznih organizacijskih rešitev nastale večje motnje pri delu Sursa. Statistični svet je zato v torek dal pobudo za ustavno presojo razrešitve generalnega direktorja Sursa, pravno mnenje dr. Rajka Pirnata namreč kaže, da se je vlada pri razrešitvi sklicevala na napačen zakon – o javnih uslužbencih.



Iztekel se je tudi drugi razpis za člana nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH), saj se Damijanu Beliču in Dušku Kosu 16. julija izteče nadzorniški mandat. Strokovna komisija je razpis ponovila, ker po prvem, na katerega je prispelo 22 prijav, ministru za finance menda ni mogla predložiti zadostnega števila ustreznih kandidatov. Na javni poziv za pridobivanje dodatnih kandidatov so prejeli 17 prijav, komisija pa bo pri pripravi predlogov, zanimivo, upoštevala tako prejete prijave na prvi kot tudi drugi poziv. Druge tri nadzornike – Karmen Dietner, Igorja Kržana in Janeza Vipotnika – bi lahko državni zbor razrešil le v primeru neopravljanja nalog in hujših kršitev delovnih obveznosti.


Menjava ali ukinitev?


Gabrijel Škof Foto Blaž Samec
Gabrijel Škof Foto Blaž Samec

Tudi za razrešitev članov uprave holdinga, ki jo zdaj sestavljajo Gabrijel Škof, Boštjan Koler in Boris Medica, je treba imeti po zakonu o SDH razlog, in sicer lahko nadzorni svet odpokliče posameznega člana uprave, če huje krši obveznosti, če ni sposoben voditi poslov, če mu skupščina izreče nezaupnico in iz drugih ekonomsko-poslovnih razlogov. Pri tem je treba opozoriti, da je tudi SDH kot statistični urad po zakonu predviden kot neodvisen organ. Tako usoda vodstva SDH kot DUTB bo najbrž odvisna tudi od dogovorov koalicije o demografskem skladu, v katerem bi lahko pristali obe instituciji.

»Tam, kjer zakonska ureditev zahteva razloge in s posebnimi določbami ščiti pred razrešitvijo, gre za kršitev, če ti razlogi niso navedeni. Tam, kjer zakon daje možnost razrešitve brez navedbe razlogov, pa je razrešitev mogoča,« pojasnjuje Rajko Pirnat, ki poudarja, da je treba pogledati vsak primer posebej.

Že v petek bi lahko dobili vsaj enega novega nadzornika Telekoma Slovenije, saj je Dimitriju Marjanoviću maja potekel mandat, kandidaturo za novo imenovanje pa je nedavno umaknil. Večini preostalih nadzornikov mandat poteče prihodnje leto.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine