Leto 2023 so zaznamovali ekstremni vremenski pojavi, ki vsako leto povzročajo več škode. Slovenske zavarovalnice so za škodo, povzročeno v avgustovski ujmi, zavarovancem izplačale 152 milijonov evrov, za škodo, nastalo v preostalih naravnih nesrečah, pa še 180 milijonov evrov, izhaja iz podatkov AZN.

Podnebne spremembe so torej realnost, ki se ji prilagajajo tudi v zavarovalništvu. »Zelo pozorno analiziramo trende, vsakokratne ekstremne dogodke in poskušamo svoje poslovanje prilagajati temu, kar prihaja v prihodnosti. Vemo namreč, da podnebne spremembe prinašajo pogostejše in intenzivnejše ekstremne pojave, ki povzročajo vedno več škode na (premoženjskih) zavarovanjih,« so povedali v Zavarovalnici Sava. »Še bolj se posvečamo intenzivnemu izobraževanju našega strokovnega kadra na temo podnebnih sprememb. Povezujemo se z zunanjimi strokovnjaki, preučujemo primere dobrih praks v svetu in iščemo rešitve tudi v preventivnih dejavnostih,« so dodali.

Razvoj novih zavarovanj

Zavarovalnice razvijajo nove in povečujejo zastopanost obstoječih indeksnih zavarovanj za primere suš, poplav in drugih podnebnih tveganj. »Poleg tega spodbujamo ponudbo zavarovalnih produktov s področja trajnostne mobilnosti in podjetjem, ki se ukvarjajo z izkoriščanjem obnovljivih virov energije (sončne elektrarne, vetrne elektrarne in druge), ponujamo učinkovito zaščito tveganj. Urejamo tudi naš pristop k zavarovanju premogovnikov in termoelektrarn, pri čemer bomo upoštevali državne strategije za opustitev rabe premoga in prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo. Z naložbami v trajnostno usmerjena podjetja aktivno prispevamo k okoljsko vzdržnemu in družbenoodgovornemu razvoju (zaveza za trajnostno investiranje, ki ustvarja pot v okolju prijazno, pravično in vključujočo družbo), saj lahko v prihodnje pričakujemo še višja družbena pričakovanja in zakonodajne zahteve na tem področju,« so povedali v Zavarovalnici Triglav.

Obsežnejše vremenske nesreče pa seveda zavarovance, tudi tiste, ki v njih niso bili neposredno prizadeti, spodbudijo k temu, da ponovno razmislijo o tem, kaj vključuje njihovo obstoječe zavarovanje.

Škode po vodnih ujmah v letu 2023 so pokazale tudi, da zavarovalnice velikega dela naselitvenih območji niso obravnavale kot poplavno nevarnega. FOTO: Črt Piksi/Delo

Kritja so, a prenizka

»Ker gre za paketna zavarovanja, ima večina skleniteljev premoženjskih zavarovanj vključena kritja za te nevarnosti. Ob lanskih dogodkih lahko rečemo, da so stranke imele kritje za škodo zaradi viharja in toče, večina pa tudi za nevarnost poplave, vendar do določenega limita. Relativno malo je bilo takih, ki so imeli kritje do višine zavarovalne vsote. Na podlagi teh izkušenj strankam svetujemo, da preverijo, katere nevarnosti so krite, in tudi, do katere višine bodo krite morebitne škode. Kljub lanskoletnim dogodkom ne opažamo znatnega povečanja interesa po sklepanju premoženjskih zavarovanj. Gre za kratkotrajni učinek, ki je običajno opazen v prvih tednih po dogodkih, potem pa stranke kar nekako pozabijo na finančno varnost, ki si jo zagotovijo z zavarovanjem svojega premoženja,« so povedali v zavarovalnici Generali.

Podobno opažajo tudi v Zavarovalnici Sava, kjer pričakujejo, da bosta (z na žalost pričakovanim) povečanjem ekstremnih vremenskih dogodkov ozaveščenost in povpraševanje po zavarovanjih rasla. »Ocenjujemo, da je povpraševanja nekoliko več kot pred tremi ali petimi leti, ne opažamo pa bistvene razlike,« so povedali.

Po hudih neurjih in poplavah, ki so lani prizadeli Slovenijo in povzročili ogromno škodo, so v Zavarovalnici Triglav prenovili zavarovanje doma oziroma nepremičnin. »Polovica objektov, ki so bili pri nas zavarovani in hkrati prizadeti zaradi poplave, je bilo namreč umeščenih v območja, ki jih poplavne karte niso opredeljevale kot poplavno ogrožena. Številni zavarovanci tako niso imeli sklenjenega kritja za poplave ali pa so bile zavarovalne vsote v primerjavi s škodo prenizke. Na podlagi te izkušnje smo zavarovalne vsote uskladili z inflacijskimi gibanji ter jih še dodatno povišali za nevarnost poplav. Posledično so se zvišale tudi premije. Ob omenjenih poplavah in neurjih sta se tako še posebej izkazala smisel in pomembnost ustreznih zavarovanj pred naravnimi nesrečami,« so pojasnili.

Pozeba na sadnem drevju je v zadnjih letih bolj ali manj pričakovana. FOTO: Leon Vidic/Delo

Tretjina nepremičnin je nezavarovanih

Ena glavnih težav pri izboljšanju finančne varnosti ob nesrečah pa je še vedno velik obseg premoženja, ki ni zavarovan. »Ocenjujemo, da okoli tretjina nepremičnin v Sloveniji, ki so v lasti fizičnih oseb, še vedno ni zavarovanih za nobeno nevarnost. Zavarovancem zato svetujemo, da preverijo, ali imajo svoje premoženje zavarovano za nevarnosti, ki ga najbolj ogrožajo. Prav tako naj preverijo, ali so zavarovalne vsote za posamezne nevarnosti ustrezno visoke,« svetujejo v Zavarovalnici Triglav.

Tako zaradi števila vremenskih nevšečnosti oziroma škodnih dogodkov (manjših ali velikih) kot tudi zaradi njihove intenzitete naraščajo tudi škode, ki nastanejo v takšnih primerih. V Zavarovalnici Triglav na področju premoženjskih zavarovanj zaznavajo naraščajoč trend števila škod ob toči od leta 2014 naprej. »Toča poškoduje več vozil kot objektov, vendar je skupna vsota izplačanih škod na objektih višja kot na vozilih. Medtem je pri obsegu škode zaradi poplav in viharjev, ki prizadenejo večinoma objekte, volatilnost med leti zelo visoka in ni nekega očitnega trenda navzgor ali navzdol,« so pojasnili.

V zavarovalniški panogi pozorno spremljajo posledice podnebnih sprememb in vse pogostejših vremenskih ekstremov, ki pogosto prizadenejo tudi kmetijstvo. Obdobje neurij s točo se podaljšuje in traja že od začetka aprila do konca oktobra, medtem ko je trend pojavljanja škod še bolj skrb vzbujajoč v primeru spomladanskih pozeb in suš. »Letos so se v sadjarstvu soočili z že šesto spomladansko pozebo v zadnjih devetih letih, kar le še pritrjuje ocenam, da so škode po spomladanskih pozebah, ki prizadenejo predvsem sadjarstvo, realno že pričakovan dogodek,« poudarjajo v Zavarovalnici Triglav.