Novi rekord cen stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za gradnjo

Na slovenskem nepremičninskem trgu se je v prvi polovici leta nadaljeval trend zmanjševanja števila kupoprodaj vseh vrst nepremičnin, njihove cene pa so spet zrasle, v polletnem poročilu ugotavlja Geodetska uprava Slovenije (Gurs). Cene stanovanjskih nepremičnin so tako že peto polletje zapored dosegle rekordno raven. Prav tako so po dveh letih stagnacije rekordno raven dosegle tudi cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb.

Po začasnih podatkih je bilo v prvem polletju sklenjenih blizu 12.000 kupoprodajnih pogodb, njihova skupna vrednost pa je znašala okoli 1,2 milijarde evrov. Število sklenjenih pogodb je bilo za 15 odstotkov, njihova skupna vrednost pa za desetino manjša kot drugo polletje lani.

V primerjavi z drugo polovico leta 2021, ko je število transakcij z nepremičninami po epidemiji doseglo vrh, je bilo število kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin in zazidljivih zemljišč v prvi polovici letošnjega leta manjše že za okoli 45 odstotkov.

»Nadaljnje zmanjševanje števila transakcij je treba po eni strani pripisati premajhni ponudbi novih stanovanj in rabljenih stanovanj na boljših lokacijah, po drugi strani pa precenjenosti rabljenih stanovanj na slabših lokacijah oziroma slabše kakovosti. Predvsem pa dejstvu, da si večji del populacije oziroma tisti, ki rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, tržnega nakupa stanovanja oziroma stanovanjske hiše sploh ne more več privoščiti,« ugotavljajo na Gursu.

Večji del populacije oziroma tisti, ki rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, si tržnega nakupa stanovanja oziroma stanovanjske hiše sploh ne morejo več privoščiti, ugotavljajo na Geodetski upravi Slovenije. FOTO: Matej Družnik/DELO

Če ne bo pretresov, bodo nepremičnine vse dražje

Cene nepremičnin tako še vedno rastejo, saj stanovanj v največjih mestih ni dovolj, medtem pa bogatejši vlagajo svoje presežke denarja v stanovanjske nepremičnine. »To povpraševanje, poleg rekordnih prihrankov prebivalstva, v zadnjem času povečuje zniževanje obrestnih mer za stanovanjska posojila, ki znižuje stroške financiranja nakupov nepremičnin s krediti. Zato – če ne bo večjih domačih gospodarskih ali novih zunanjepolitičnih pretresov, ki bi vplivali na naše gospodarstvo – vsaj v bližnji prihodnosti večjih sprememb trendov cen nepremičnin v Sloveniji ni pričakovati,« še dodajajo na Gursu.

V prvem polletju je povprečna cena rabljenega stanovanja zrasla za 340 evrov za kvadratni meter glede na isto obdobje lani in je tako znašala 2890 evrov za kvadratni meter. Najdražja stanovanja so še vedno v glavnem mestu, ki so v povprečju znašala 4370 evrov za kvadratni meter, kar je 490 evrov več kot v prvem polletju lani.

Ljubljani sledijo stanovanja na Obali (4260 evrov za kvadratni meter), v severni in južni okolici Ljubljane (3620 evrov in 3410 evrov), Kranju z okolico (3190 evrov), Mariboru (2330 evrov) in Celju (2180 evrov).