Nekoč Bavčarjev Istrabenz bodo pripojili k SDH

Krovno družbo nekoč enega največjih naložbenih holdingov, ki je igral pomembno vlogo v valu tako imenovane tajkunske privatizacije – Istrabenz, naj bi država pripojila Slovenskemu državnemu holdingu (SDH). Vlada skupščina kot SDH je namreč soglašala s pripojitvijo k državnemu upravljavcu. V upravi SDH, ki jo vodi Žiga Debeljak, so namreč presodili, da je to najbolj optimalen način prenehanja Istrabenza, ki je že v državni lasti in skoraj nima več premoženja, konec lanskega leta pa imel še vedno negativen kapital.

Namesto državnega holdinga dva turistična stebra

Istrabenz je v lasti SDH pristal po ukinitvi slabe banke, v novi strategiji upravljanja kapitalskih naložb pa je uvrščen med portfeljske naložbe. Kot v predlogu pripojitve navaja uprava SDH, je letni načrtu upravljanja kapitalskih naložb za leto 2024 za Istrabenz določil pripravo ustreznih podlag in izvedbo optimalnega načina prenehanja v letu 2024. »Po preučitvi relevantnih podlag je uprava SDH odločila, da kot optimalen način prenehanja Istrabenza izbere njegovo pripojitev k SDH po stanju na dan 31. 12. 2023,« so zapisali v obrazložitvi. Pripojitev bo izvedena po knjigovodskih vrednostih, ki so bile podlaga za izdelavo zaključnega poročila Istrabenza na dan 31. 12. 2023. SDH bo prevzeta sredstva in obveznosti izkazal po enakih knjigovodskih vrednostih. Prav tako bo kot univerzalni pravni naslednik družbe z vsem svojim premoženjem odgovarjal za izpolnitev obveznosti Istrabenza, ki do dneva vpisa pripojitve v sodni register še ne bodo zapadle v plačilo.

Negativen kapital

Nasedli Istrabenz je lani po več letih izgube ustvaril 252.000 evrov čistega dobička in imel za skoraj 590.000 evrov prihodkov. Ti se v pretežni meri nanašajo na prihodke od prodaje naložbenih nepremičnin - zemljišče v Kolombanu in nepremičnina v Kopru. Družba ima sicer 3,38 milijonov evrov sredstev in kar 5,6 milijona evrov finančnih obveznosti ter negativen kapital, a se je ta vrzel v primerjavi za letom prej zmanjšala.

Od premoženja ima Istrabenz v svojem portfelju še polovico družbe Adriafin, ki je sicer večinska lastnica Vinakoper in od katere je lani prejel za 44.245 evrov dividend. Naložbene nepremičnine v višini 323.686 evrov so konec lanskega leta predstavljale šest odstotkov vseh sredstev družbe in v naravi predstavljajo naložbo v poslovne prostore na Ferrarski ulici v Kopru.

Nekdanji velik koncern

Nekoč njegova družba Istrabenz Turizem, ki je lastnica hotelov na Obali, je zdaj v neposredni lasti SDH. V skladu z novo strategijo upravljanja naj bi predstavljala enega od dveh stebrov državnih turističnih družb. Kot smo že poročali, naj bi se pri upravljanju teh družb ločilo lastništvo izbranih nepremičnin od izvajanja turistične dejavnosti. Pri tem naj bi se oblikovala dva stebra – eden okoli Save in drugi okoli Istrabenz Turizma. Istrabenz Turizem bi lahko za ločitev ključnih turističnih nepremičnin in sredstev od funkcije izvajanja turistične dejavnosti ustanovil novo družbo. V ta dva stebra naj bi nato torej postopno prenesli tudi vse ostale turistične naložbe, in sicer Terme Olimia, Thermano, Adrio Ankaran ter HIT Alpineo.

A Istrabenz je imel v svojih najbolj mogočnih časih pred približno 15 leti, ko ga je vodil Igor Bavčar, v lasti poleg turizma tudi pomemben del energetike, prehranske industrije in drugih podjetij. Holding je bil drugim je bil lastnik Droge Kolinske, bencinskih servisov, Istrabenz Plinov, Mercatorja, lotil se je celo nakupovanja delnic Petrola, kar pa se ni dobro končalo, saj je postal dolg družbe neobvladljiv. Večino premoženja je holding skozi leta prodal: bencinske servise so kupili Avstrijci, Drogo Kolinsko Hrvati, energetske družbe pa Petrol, tudi Mercator je na koncu pristal v hrvaških rokah. Po prenosu na slabo banko je bilo ključno premoženje holdinga Istrabenz Turizem, ki je nato z odkupom terjatev prešel v večinsko državno last, saj se je nekdanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek takrat že zavzemal za oblikovanje državnega turističnega holdinga.