Največji pospešek pri rasti družinskih podjetij

Družinska podjetja so si po epidemiji opomogla in dosegajo največjo rast v zadnjih 15 letih, ugotavlja globalna raziskava družbe PricewaterhouseCoopers (PwC), v kateri so sodelovala tudi slovenska podjetja. Med ključnimi izzivi tudi pri nas pa ostajata zapuščina in nasledstvo teh podjetij. Slovenski skladi, ki bi vlagali v to, še čakajo na evropski denar.

Prihajajo skladi za prevzem družinskih podjetij

Raziskava PwC ugotavlja, da je 71 odstotkov družinskih podjetij v zadnjem letu doseglo rast, 43 odstotkov od njih kar dvomestno. To je dvakrat več kot leto prej. Usmerjenost v trajnostno poslovanje se je pokazala za pomembno tudi za družinska podjetja, ki se tega tudi vse bolj zavedajo. Raziskava potrjuje, da imajo stranke več zaupanja v takšna podjetja.

Zapuščina in vprašanje nasledstva sta tudi v letu 2023 med poglavitnimi tematikami v družinskih podjetjih, pri čemer se mlajše generacije in zunanji akterji pogosto omenjajo kot zagovorniki oziroma prinašalci sprememb in napredka, opažajo v PwC. Kot je razumeti, je to povezano tudi z odprtostjo do digitalizacije: »Tista družinska podjetja, na primer, ki lažje in bolj celovito uvajajo napredno digitalno poslovanje, imajo običajno bolj različne upravne odbore; takšnih je 49 odstotkov. Družinska podjetja z dvomestno rastjo prihodkov imajo ponavadi upravne odbore, v katerih vsaj dva člana nista del družine.« Kljub temu ima tretjina vseh sodelujočih podjetij v raziskavi v upravnem odboru le družinske člane, četrtina jih nima v odboru nikogar, ki bi prihajal iz industrij zunaj njihove panoge, in le devet odstotkov jih velja za raznolika, takšna torej, da vključujejo tudi nedružinske člane.

Gonilna sila

Direktor PwC Slovenija Damjan Ahčin pravi, da so družinska podjetja že dolgo gonilna sila slovenskega gospodarstva in so bila tudi prvi znanilci trajnostnega razvoja. »Če je prva generacija živela v prepričanju, da vse lahko postorijo sami in da je papir najboljše mesto za shranjevanje in zapisovanje, mlajša generacija stavi na priložnosti digitalne preobrazbe in zavedanje, da je trg prevelik in prezapleten, da bi sami obvladali vse izzive poslovanja in konkurenčnosti, zato odpirajo vrata, tudi na vodstvenih položajih, zunanjim strokovnjakom, kar se kaže v upravnih odborih, ki niso več nujno le v sestavi družinskih članov. To se zdi zmagovalna kombinacija, ki se trenutno kaže v izjemni rasti teh podjetij,« pravi Ahčin.

Problem nasledstev v družinskih podjetjih je težava tako v evropskem kot v slovenskem gospodarstvu. SID banka je zato v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom (EIF) aprila lani objavila javni razpis, na podlagi katerega naj bi v sklade za financiranje nasledstva v družinskih podjetjih v Sloveniji vložila vsak po 25 milijonov evrov oziroma skupaj 50. Skladi naj bi bili namenjeni predvsem malim in srednjim družinskim podjetjem v Sloveniji, ki bi zaradi neobstoja sorodstvenega naslednika ali njihove nepripravljenosti za prevzem podjetja ob umiku trenutnega lastnika popolnoma prenehala delovati oziroma bila prodana po delih ali pod prisilo. Po neuradnih podatkih se za ta sredstva potegujejo trije prijavitelji, in sicer Prva skladi, ki jih vodi Alenka Žnidaršič Kranjc, Peter Groznik in družba MSIN Matjaža Satlerja in Marka Moharja ter profesor na ekonomski fakulteti dr. Aleš Ahčan s poslovnimi partnerji. Odločitev, komu bodo dodelili denar, po skoraj letu dni še ni bila sprejeta. Alenka Žnidaršič Kranjc je novembra lani za Delo dejala, da je po njihovi oceni v Sloveniji ponudba, ki ne najde kupca. Dodala je, da večja podjetja lažje najdejo lastnika, saj se zanje običajno zanimajo strateški kupci, več težav z izstopom pa je pri manjših družbah.