Mladi voditelji v dobi umetne inteligence o znanju, etiki, empatiji

Štirinajsta generacija AmCham Young Professionals je opravila svoje delo. Izmed petih superfinalistov bo Ameriška gospodarska zbornica – AmCham Slovenija danes zvečer razglasila ambasadorja leta 2024. AmCham Young Professionals je program za osebni in karierni razvoj voditeljev naslednje generacije, ki želijo razvijati svoje talente.

V okviru platforme AmCham Young se je, kot vsako leto doslej, izobraževalo, razvijalo in družilo 150 posameznikov, ki prihajajo iz različnih strok in z različnih vodstvenih položajev, z različnimi znanji in pogledi. V finale se je uvrstilo pet kandidatov, ki smo jim postavili vprašanje: Katera so po vašem mnenju ključna znanja in veščine 21. stoletja, dobe digitalizacije in umetne inteligence?

Celina Brumec: Pomembno je znati uporabljati te tehnologije, ki nam pomagajo preseči lastne omejitve. FOTO: Vid Rotar

Celina Brumec, specialistka za prodajno opolnomočenje, IBM

V dobi digitalizacije in umetne inteligence je tehnologija izredno pomembna, saj vpliva na razvoj veščin – od tega, kako usvajamo in iščemo različna znanja, do tega, da nam je v pomoč pri pridobivanju različnih informacij in opravljanju nalog. Zelo pomembno je torej znati uporabljati te tehnologije, ki nam pomagajo preseči lastne omejitve.

Čeprav tehnologija izjemno vpliva na podajanje znanja, menim, da o umetni inteligenci razmišljamo predvsem kot o sredstvu, ki nam bo pomagalo doseči določen cilj, in ne širše od tega. Moramo se zavedati, da orodja z umetno inteligenco niso vedno nepristranska ali uporabljena odgovorno in so velikokrat podrejena vsebinam, ki na primer prinašajo dobiček. Zato je zelo pomembno, da smo sposobni sami oceniti informacije, ki jih dobimo. Ima pa UI seveda potencial, da lahko z njeno pomočjo privzgajamo radovednost, interes in razširimo znanja.

Menim, da je v 21. stoletju najpomembnejše znanje tisto, ki posamezniku omogoča biti kritično razmišljajoč in imeti empatičen odnos do ljudi ter pravo zavedanje o dogodkih v bližnji okolici in svetu.

Rok Travižan: Kot eno od digitalnih nevarnosti vidim preveliko zanašanje na umetno inteligenco.  FOTO: Vid Rotar

Rok Travižan, vodja projektov v podjetju Luna \TBWA

Ljudje smo odprtih rok sprejeli nove tehnologije, ki so bile tako hitre, kot so hitri naši refleksi ali misli. Vendar sta tehnološka agilnost in samostojnost naprav v zadnjih let tako naglo naraščali, da je napredku že težko slediti. V tej hitro spreminjajoči se dobi digitalizacije in umetne inteligence je zato pomembno, da smo odprti za spremembe, da ostajamo radovedni in da smo se pripravljeni ves čas učiti.

Ob poplavi informacij, spremljanju novosti in odzivanju nanje ter nenehni prisotnosti in dosegljivosti v digitalnem okolju pa je obvezno tudi preudarno ravnanje. Pomembno je, da se zavedamo nujnosti kritičnega razmišljanja in previdnega ravnanja s podatki. Potrebna je dobra digitalna pismenost, o kateri menim, da v Sloveniji dosega izjemno raven, čeprav smo kot narod ljudje navad. Ob tem pa ne smemo pozabiti na redno izpopolnjevanje znanja digitalne pismenosti, da lahko lovimo digitalne nevarnosti, ki prežijo na nas in najmlajše člane naše družbe.

Kot eno od digitalnih nevarnosti vidim tudi preveliko zanašanje na umetno inteligenco. Obožujem delo z ljudmi in sem velik zagovornik medsebojnih odnosov ter sodelovanja. Čustvena inteligenca je lastnost in mehka veščina, ki bi ji morali nameniti več poudarka, in četudi nam umetna inteligenca ponuja orodja, ki lahko močno olajšajo proces dela, menim, da človeškega faktorja ne more nadomestiti nič.

Urh Kovačič: S tem, ko se vse večji del tehničnih nalog avtomatizira, postajajo človeške veščine, kot so čustvena inteligenca, empatija in duševna odpornost, vse bolj dragocene. FOTO: Vid Rotar

Urh Kovačič, soustanovitelj in direktor, Psy Byte

Avtomatizacija in umetna inteligenca izrazito spreminjata naš svet. Verjamem, da bosta razumevanje teh sprememb in sposobnost prilagajanja novim ekonomskim realnostim ključna za uspeh.

Na ravni posameznika bi poudaril zavestno upravljanje časa in pozornosti. Sposobnost osredotočanja na bistvene naloge in izogibanje distrakcijam bosta ključna za razvoj posameznika, ohranjanje lastne produktivnosti in duševnega zdravja. S tem, ko se vse večji del tehničnih nalog avtomatizira, postajajo človeške veščine, kot so čustvena inteligenca, empatija in duševna odpornost, vse bolj dragocene.

Na ravni družbe bo pomembno, da bomo neprestano dosegali visoko kolektivno stopnjo razumevanja tehnologij, kot sta umetna inteligenca in biotehnologija, ter se skupaj spopadali z etičnimi in filozofskimi vprašanji, ki jih bo napredek prinašal na površje.

Na ravni gospodarstva pa vidim krepitev vloge vodje. To bo prevzemalo vse več ljudi in zanje bo pomembna sposobnost povezovanja različnih tehnoloških konceptov. S prepuščanjem sprejemanja enostavnih odločitev algoritmičnim modelom bodo za vodje ostala le težja vprašanja. Vprašanja o zasebnosti, nadzoru, svobodni volji in enakopravnosti so nekaj, s čimer bomo morali usmerjati tehnologijo. Ta vprašanja pa zahtevajo kritično razmišljanje, visoko stopnjo integritete in etično presojanje.

Mislim, da lahko s pravo vizijo, odprtostjo za inovacije in etičnim vodenjem poskrbimo, da bodo nove tehnologije izboljšale kakovost življenja za vse.

Ursula Slapnik: Strokovnjaki moramo upoštevati etične posledice in zagotoviti odgovorno uporabo tehnologije z upoštevanjem zasebnosti, pristranskosti in družbenega vpliva. FOTO: Vid Rotar

Ursula Slapnik, specialistka za validacijo modelov, NLB

Predpogoj sta digitalna in finančna pismenost. Digitalna pismenost zajema sposobnost uporabe digitalnih orodij, osnovne veščine oziroma vsaj razumevanje kodiranja in analize podatkov ter zavedanje o kibernetski varnosti. Z vzponom digitalnih gospodarstev pa je potrebno razumevanje osnov financ, predvsem pa posledic uporabe novih finančnih tehnologij.

Najbolj ključnega pomena sta kritično razmišljanje in reševanje problemov, saj umetna inteligenca opravlja rutinske naloge, od nas pa se zahteva, da za kompleksne izzive in sprejemanje premišljenih odločitev uporabimo razmišljanje višjega reda. To vključuje analitične sposobnosti, ustvarjalnost in inovativnost.

Komunikacijske veščine, tako pisne kot ustne, so nepogrešljive. Digitalna orodja nam omogočajo jasno artikulacijo idej in učinkovito sodelovanje med različnimi ekipami.

Prilagodljivost in nenehno učenje sta zaradi hitrega tehnološkega napredka prav tako bistvena. Pripravljenost na vseživljenjsko učenje omogoča, da pridobimo nove veščine in ne zaostajamo za kolegi.

Na drugi strani pa sta čedalje pomembnejša etično razumevanje in empatija, saj umetna inteligenca in digitalne tehnologije odpirajo nova moralna vprašanja. Strokovnjaki moramo upoštevati etične posledice in zagotoviti odgovorno uporabo tehnologije z upoštevanjem zasebnosti, pristranskosti in družbenega vpliva.

Tea Lobe: Da bi bile negativne posledice uporabe tehnologij na posameznike, družbo in okolje čim manjše, sta temeljnega pomena etična in družbena odgovornost. FOTO: Vid Rotar

Tea Lobe, direktorica sektorja Skladnost poslovanja v SKB banki

Enaindvajseto stoletje je nedvomno doba, v kateri sta digitalna tehnologija in umetna inteligenca (UI) postali ključna dejavnika družbenega, gospodarskega in tehnološkega napredka ter s tem vplivali na življenje, delo in komunikacijo.

Digitalizacija in UI ponujata številne priložnosti za rast in izboljšave, hkrati pa zahtevata premišljen in odgovoren pristop k upravljanju izzivov, ki jih prinašata. Da bi uspešno izkoristili njun potencial in se spoprijeli z izzivi, so po mojem mnenju ključni sposobnost hitrega prilagajanja, varna in preudarna uporaba tehnologij, zmožnost kritičnega vrednotenja informacij, zavedanje tveganj ter etična in družbena odgovornost.

Digitalna pismenost omogoča povezovanje v sodobni družbi ter hiter in učinkovit dostop do informacij, kar je nepogrešljivo za izobraževanje, delo in osebni razvoj. Ker pa digitalizacija prinaša tudi obilje informacij, ki niso nujno točne in zanesljive, je za uspešno krmarjenje v takšnem okolju bistvena zmožnost kritičnega mišljenja in razmejitve med realnostjo in virtualnim svetom.

Ta omogoča učinkovito upravljanje informacij, sprejemanje premišljenih odločitev ter razumevanje posledic aktivnega udejstvovanja v digitalnem okolju. Da bi bile negativne posledice uporabe tehnologij na posameznike, družbo in okolje čim manjše, sta temeljnega pomena etična in družbena odgovornost. Ti sta osnova za odgovorno, trajnostno in pošteno rabo tehnologije in zasledujeta skupno dobro. Ne glede na vse pa je ključnega pomena, da smo zmožni ohraniti stik z realnostjo in družbo ter da se znamo od tehnologij odklopiti, jih uporabljati odgovorno in premišljeno ter se zavedamo tveganj, ki jih prinašajo. Le tako se lahko nanje uspešno odzivamo in iz njih potegnemo najboljše.