Krivičen do tri tisoč inženirjev in tisoč družb

Ljubljana – Spremenjeni gradbeni zakon, zaradi katerega so člani matične sekcije gradbenih inženirjev napovedali ločitev od Inženirske zbornice Slovenije, bo v javni obravnavi še do 15. julija ali poldrugi mesec dlje, kot je sprva napovedalo okoljsko ministrstvo (Mop). Napovedane spremembe, ki so zaradi favoriziranja arhitekturne stroke arhitekte sprle z gradbenoinženirsko srenjo, bi prizadele najmanj tri tisoč inženirjev in več kot tisoč gradbenih podjetij.

Za podaljšanje javne razprave sta Mop zaprosili zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije in Inženirska zbornica Slovenije (IZS) z argumentom, da se obe soočata z »odločnimi zahtevami tako posameznikov inženirjev – vodij del – kot gradbenih podjetij«, češ da mora »sporni« predlog zakona vsebovati jasno dikcijo, kdo naj bo vodja v procesu gradnje. Tega je doslej lahko imenoval investitor, po novem bi bil lahko vodja projekta pooblaščen arhitekt ali pooblaščen inženir iz stroke, ki glede na namen gradnje prevladuje. A s pojasnili Mopa, po katerih je vodja projekta za stavbe lahko le arhitekt, se »gradbeniki« pač ne strinjajo ... Še več: Mop je po njihovem z dodatnim tolmačenjem spremenil pravila igre. Če je bilo v začetku govora le o stanovanjskih stavbah, je sedaj jasno, da gre za vse stavbe, tudi trgovske, proizvodne, poslovne ...

Mopovo pojasnilo še poglobilo spor

Zaradi različnih razlag zakonske dikcije je Mop, kot rečeno, javnosti pred časom posredoval dodatno pojasnilo, kdo je lahko vodja projekta in kaj je v zakonu mišljeno pod izrazom gradbena stroka, a je s tolmačenjem povzročil le še več gneva. Gradbeni zakon namreč pojma prevladujoča stroka ne opredeljuje, niti ne določa, kdo je lahko vodja projekta glede na namen gradnje, v dopisu pa MOP navaja, da je načrt arhitekture največkrat glavni načrt in da je arhitekturna stroka prevladujoča pri projektiranju stavb. Za nameček so na Mopu prepričani, da »je seveda možno, da prevladujoča stroka ni zgolj ena« in da se morajo projektanti in upravni organi »v teh primerih pri odločanju o ustreznosti vodje projekta odločati vsebinsko glede na okoliščine«. Gradbeni inženirji temu oporekajo: vodjo projekta je treba določiti enotno, brez presoje upravnega organa. Za vse projektante, tako inženirje kot arhitekte, je namreč dejstvo, da po celotni izdelavi projektne dokumentacije referent na upravi enoti presoja, ali je vodja projekta strokovnjak z ustrezno izobrazbo in na podlagi tega gradbeno dovoljenje izda ali zavrne, pravno sporno. Prinaša namreč veliko pravno negotovost za projektivna podjetja, ki se običajno zavežejo s pogodbenim rokom, vezanim na pridobitev gradbenega dovoljenja. Prekoračitev tega roka ima zaradi ponovne izdelave dokumentacije in popravkom navedbe vodje projekta za posledico pogodbene kazni.

Nadzorni inženir ni ne tič ne miš

»Gradbeniki« Mopu in vodstvu IZS očitajo, da ne poznata evropske zakonodaje. Ob sprejemu novega zakonskega trojčka s področja gradnje objektov je bilo namreč večkrat izpostavljeno, da prav zahteva EU po deregulaciji poklicev botruje radikalnim spremembam v nazivih in pristojnostih poklicev. Mop naj bi na lastno pest, trdijo, in ne na zahtevo zakonodaje EU, na katero se je skliceval, ukinil pooblaščenega revidenta in vodjo del, ki nista več regulirana poklica. Tako projektiranje, vodenje del kot nadzor so zdaj »skriti« pod enotnim nazivom pooblaščeni inženir, pravijo »gradbeniki«, arhitekti pa so bogatejši za tri nazive: pooblaščeni arhitekt, pooblaščeni krajinski arhitekt ter pooblaščeni prostorski načrtovalec. EU, trdijo, deregulacije ni nikoli niti priporočala, kaj šele zahtevala. Z deregulacijo poklica vodje del je po njihovem nastala pravna praznina. Po prejšnji zakonodaji so se strokovni izpiti opravljali ali iz projektiranja ali iz vodenja del. Oboji so prejeli tudi pooblastilo za izvajanje nadzora. Po novem so pooblaščeni le projektanti, vodje del niso več v IZS. Dodelili so jim naziv nadzorni inženir, kar ni ne tič ne miš, pravi naš vir. V javnih razpisih se namreč zahteva »pooblaščeni inženir«, kar nadzorni inženir ni. Ukrep je tako odvzel pooblastila kakšnim 1700 pooblaščenim gradbenim inženirjem.



Ti se spominjajo, da je tudi Tomaž Krištof, v.d. predsednika Zbornice za arhitekturo in prostor, že ob kandidaturi na to mesto nakazal dolgoročni cilj: da se arhitekturnim birojem vrnejo vloge inženiringa in vodenja nadzora gradbišča. Glede na to, kako je Mop, pravi naš vir, »ubogljivo povzel mnenje Zapsa« o najbolj občutljivih določbah gradbenega zakona in »ga posredoval kot obvezno navodilo upravnim enotam«, akterje do 15. julija oziroma do zakonske dikcije, sprejemljive za vse, čaka še veliko dela.