Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Ko se je rodila Pia Kos, je Slovenija postala polnopravna članica EU

Kako je članstvo izkoristila Slovenija in kje je prihodnost EU
Deklica, rojena na 1. maj 2004, Zagorje, 25. 4. 2019 Foto Voranc Vogel
Deklica, rojena na 1. maj 2004, Zagorje, 25. 4. 2019 Foto Voranc Vogel
Miha Jenko, Karel Lipnik
26. 4. 2019 | 06:00
26. 4. 2019 | 08:19
4:31
Le malokdo še ima v živem spominu kupovalna romanja v Avstrijo in Italijo, vračila davkov ob vrnitvi, pa poletne vrste na vseh mejah, pregledovanja potnih listov in menjavanja valut ob vsakem izletu v tujino. Pa tudi varčevanje v nogavicah v tuji valuti je skoraj izumrlo. To so za oči najbolj opazne spremembe, ki jih je prineslo članstvo.

Pa je članstvo v EU tudi izboljšalo vsakdanje življenje v Sloveniji? Slovenija je že v času pristopnih pogajanj in s priključitvijo EU dobila razvojni zagon. Toda primerjava z drugimi članicami kaže, da članstva nismo ravno dobro izkoristili. Z izjemo Cipra so vse druge članice, ki so vstopile v EU hkrati s Slovenijo, napredovale bolj, bistveno bolj.



Zaostanek za evropskim povprečjem je skoraj enak kot pred 15 leti, res pa je, da so nekoliko bližje povprečne plače. Kupna moč prebivalcev se je torej v povprečju izboljšala bolj kot v drugih državah članicah. A po drugi strani se pa nismo približali plačam naših severnih sosedov. Začetni zagon po vključitvi v EU, sprejemu evra leta 2006 in leto zatem še vključitvi v šengensko območje, je sicer prekinila dolga gospodarska kriza. A vseeno, kar nekaj je opozoril, da bi lahko članstvo izkoristili veliko bolje kot smo ga.



Se bomo v prihodnjih 15 letih bolj vključili v evropsko življenje? Kaj bi lahko bila lepila, skupni interesi in vrednote, ki bi povezali Evropejce? »To so predvsem kulturno-socialne vrednote, ki temeljijo na trdnem gospodarstvu. Zelo pomembno je socialno delo. Začutiti moramo utrip ulic v državah, ko ljudje sporočajo, da je razslojevanje preveliko. Problem za Evropo ni toliko gospodarska rast kot razdelitev tega, kar ustvarimo,« pravi nekdanji dvakratni evropski komisar Janez Potočnik. Zanj je »tragično tudi, da nas mora 15-letna deklica Greta opozarjati na spodrsljaje, ki smo jih naredili pri podnebju«. Prihodnost Evrope je več sodelovanja: »Model, v katerem živimo, nam marsikdo zavida, a tega se preslabo zavedamo. Tržni ekonomski sistem, ki temelji na trajnosti, ekonomski, socialni in okoljski, mora biti osnovno lepilo, da se ljudje v Evropi počutijo in živijo dobro, na koncu gre vendarle za kakovost življenja.«

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine