Italija zaradi izbruha letos skoraj gotovo v recesiji

Tudi če bo izbruh virusa v Italiji hitro pod nadzorom, že zdajšnji ukrepi in posledice skoraj gotovo pomenijo, da bo naša zahodna soseda letos doživela gospodarski zastoj, ki se bo čutil vsaj do jeseni.

Evropska komisija Italiji letos napoveduje zgolj 0,3-odstotno gospodarsko rast, s čimer je ta edina država EU z napovedano rastjo, manjšo od odstotka. Ob tako skromni gospodarski rasti bi Italijo v krizo potisnila izguba okoli 5,3 milijarde evrov BDP oziroma okoli deset milijard evrov prihodkov. Italijo v krizo potisne že izguba enega samega delovnega dneva.


Pri tem pa je Italija po prvih podatkih Eurostata 0,3-odstotni gospodarski upad doživela že v zadnjem lanskem četrtletju. Zastoj je doživela tako v kmetijstvu kot v predelovalnih dejavnostih, medtem ko je storitveni sektor ostal na ravni tretjega četrtletja. Italiji so analitiki evropske komisije napovedali skromen začetek letošnjega leta, pri čemer je veliko negotovosti predvsem v predelovalni industriji. Skromno rast naj bi tako do konca leta omogočila predvsem večja aktivnost storitvenih dejavnosti. Med njimi je seveda zelo pomemben turizem, ki pa bo zaradi izbruha virusa zdaj, kot kaže, močno prizadet.

Turizem od zdravnika do bolnika

»Italija je že vrsto let na prelomnici med nizko rastjo in recesijo. Boljše vprašanje je, kako globoka bi lahko bila recesija. Če bi se proizvodnja v severnih regijah zaustavila za nekaj mesecev, bi učinek manjših zalog vplival na kar velik padec BDP (do dva odstotka),« izpostavlja glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. Zelo pomemben je po njegovem tudi »psihološki učinek virusa, saj lahko zmanjša potrošnjo v gospodarstvu, kjer potrošnja gospodinjstev predstavlja 60 odstotkov BDP. Italija je tudi turistična država, turizem predstavlja 13 odstotkov italijanskega BDP. Posledično bo negativni vpliv virusa na italijansko gospodarstvo večji, kot če bi izbruhnil v kateri drugi evropski državi.«

Kako hitro lahko pride do izpada prihodka, ki Italijo potisne v krizo, kaže že beneški karneval. Ta vsako leto pritegne približno tri milijone obiskovalcev in Benetkam z okolico prinese vsaj pol milijarde evrov prihodkov. Ker je letos odpadel glavni del pustnega rajanja, bo to močno občutila celotna regija. Že izpad nekaj večjih prireditev je tako dovolj, da se gospodarski cilji Italije zatresejo in da eno večjih evropskih gospodarstev po petih letih s težavo ustvarjene rasti zdrsne v krizo.

Udarec v gospodarski in turistični center

Za Italijo je težava še toliko večja, ker je virus izbruhnil v gospodarsko in turistično najrazvitejšem delu države. Za zdaj so, poleg nekaterih zaprtih območij, odpovedane predvsem množične prireditve, vrata pa je zaprlo tudi veliko kulturnih ustanov v okolici ogroženih območij. Podjetja, za zdaj, večinoma delujejo normalno ali vsaj v omejenem obsegu.



Analitiki sicer menijo, da se izpad v predelovalni industriji večinoma nadomesti s povečano aktivnostjo po ureditvi razmer. To seveda ne velja za turizem, kjer ne samo da turistični delavci ne morejo nadomestiti izpada prihodkov, ampak se bo učinek izbruha virusa poznal še dolgo po tem, ko bo ta pod nadzorom. Povsem verjetno ga bo Italija v turizmu občutila še prihodnje leto.


Hotelirji in turistične organizacije v Italiji so preplavljeni z odpovedmi letovanj, in to ne zgolj v okolici ogroženih območij, ampak tudi že v drugih delih države. Tudi če se razmere hitro uredijo, bo turistična sezona letos v Italiji opazno slabša kot lani. Če pa bo imela Italija težave z zajezitvijo širitve, se bodo skoraj gotovo zmanjšale aktivnosti tudi v drugih gospodarskih panogah.

Država z omejeno sposobnostjo ukrepanja

Izbruh virusa je za Italijo še toliko bolj problematičen, ker ima nestabilno vlado, ki težko izpelje popravljalne ukrepe. Poleg tega ima država zaradi velike zadolženosti in populističnega popuščanja prejšnjih vlad omejen fiskalni prostor. Italija je druga najbolj zadolžena članica EU, njen javni dolg je konec septembra lani znašal 137,3 odstotka BDP. Državna blagajna se otepa s približno dvoodstotnim proračunskim primanjkljajem, kar je glede na gospodarske razmere tudi preveč.

Nesreča je lahko nov začetek

Nekoliko ironično, toda katastrofa, kot je izbruh virusa in druge naravne nesreče, ne pomeni zgolj izpada prihodkov. Ukrepi za zajezitev virusa povečajo aktivnosti zdravstva, civilne zaščite, obrambe in še vrste drugih, predvsem javnih storitev. Poleg tega se kratkoročno poveča potrošnja prebivalstva, ki nakupi zaloge. Naravne nesreče, bolje povedano, odpravljanje posledic gospodarskih nesreč, pogosto spodbudi gospodarsko aktivnost. Ključno za Italijo bo tako, kako se bo lotila odprave posledic. Če bo letošnje leto v Italiji skoraj gotovo v znamenju krize, pa se prav lahko se zgodi, da bo gospodarska rast prihodnje leto dobila dodatno spodbudo.