Inflacija v evrskem območju ugaša, v Sloveniji še ne

Območje evra je po prvih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat oktobra zabeležilo 2,9-odstotno inflacijo, potem ko je bila mesec prej pri 4,3 odstotka. Spodbujale so jo predvsem visoke cene hrane, alkohola in tobaka. Slovenija je bila medtem oktobra precej nad povprečjem območja s skupno valuto.

Na letni ravni so k inflaciji največ prispevale cene hrane, alkohola in tobaka, ki so se zvišale za 7,5 odstotka. Rast cen se je v primerjavi s septembrom, ko je bila 8,8-odstotna, nekoliko umirila.

Sledile so cene storitev, ki so se oktobra podražile za 4,6 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj kot septembra, in neenergetske industrijske dobrine, ki so se zvišale za 3,5 odstotka, kar je 0,6 odstotne točke manj kot septembra.

Cene energije so se medtem oktobra na letni ravni pocenile za 11,1 odstotka, potem ko je bil septembra padec cen energije 4,6-odstoten.

Slovenska inflacija je bila oktobra precej nad povprečjem evrskega območja. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 6,6-odstotna.

Neharmonizirana inflacija v Sloveniji 6,9 odstotka

Letna stopnja inflacije v Sloveniji je oktobra dosegla 6,9 odstotka (neharmonizirana), potem ko je bila septembra pri 7,5 odstotka. Nanjo so najbolj vplivale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, je objavil statistični urad. Je bila pa oktobrska letna inflacija precej nižja kot v istem času lani, ko je dosegla 9,9 odstotka.

Cene storitev so se v povprečju zvišale za 8,1 odstotka, cene blaga pa za 6,3 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 8,5 odstotka, poltrajno blago za 3,2 odstotka in trajno blago za 0,4 odstotka.

Na letno inflacijo imajo še naprej največji vpliv cene hrane in brezalkoholnih pijač (1,3 odstotne točke). Te so se v enem letu zvišale povprečno za 7,3 odstotka.

Električna energija se je podražila za 24,3 odstotka in prispevala 0,8 odstotne točke, medtem ko so 0,7 odstotne točke prispevale podražitve v skupini rekreacija in kultura (za 7,1 odstotka).

Po drugi strani je inflacijo za 0,2 odstotne točke ublažila pocenitev trdih goriv, ki so se v povprečju pocenile za 14,1 odstotka. Za 0,2 odstotne točke so inflacijo znižala tudi cenejša prevozna sredstva (za 2,7 odstotka).

V primerjavi s septembrom so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 0,2 odstotka. Kot so navedli statistiki, je bil oktobra še vedno opazen vpliv sezonske zamenjave kolekcij v trgovinah, cene oblačil in obutve so se zvišale za 2,5 odstotka in k inflaciji prispevale 0,2 odstotne točke.

Po 0,1 odstotne točke so dodale podražitve svežega sadja (za 8,4 odstotka), tekočih goriv (za 5,7 odstotka), dizelskega goriva (za 3,9 odstotka), farmacevtskih proizvodov (za 2,3 odstotka) ter raznovrstnega blaga in storitev (za 0,9 odstotka).

Mesečno inflacijo so za 0,2 odstotne točke ublažili cenejši počitniški paketi (za 5,6 odstotka), medtem ko so jo za po 0,1 odstotne točke znižale nižje cene toplotne energije (za 5,3 odstotka) in nastanitvenih storitev (za 3,6 odstotka) ter vse druge mesečne pocenitve.