Februarja skoraj 3500 manj registriranih brezposelnih

Število registriranih brezposelnih se je v februarju zmanjšalo za kar 3448, in sicer z 91.499 na 88.051, kažejo najnovejši podatki zavoda za zaposlovanje. Glavna vzroka za to sta vpliv sezone (februarja se vsako leto brezposelnost zmanjša) in pa večje novo zaposlovanje v nekaterih dejavnostih, kot je zlasti gradbeništvo, pa tudi industrija in trgovina.

Na novo se je februarja pri zavodu prijavilo 4766 brezposelnih, kar je 54,7 odstotka manj kot januarja in 7,8 odstotka manj kot februarja lani. Na novo pa se je februarja zaposlilo 6657 brezposelnih, kar je za 44,4 odstotka več kot januarja in za 14,1 odstotka več kot pred letom. 

Delodajalci, med katerimi jih je bilo največ s področij predelovalnih dejavnosti, gradbeništva, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti ter zdravstva in socialnega varstva, so februarja zavodu sporočili 10.581 prostih delovnih mest, kar je za 2,9 odstotka več kot januarja in 6,6 odstotka manj kot februarja lani.

Na razmeroma ugodne trende pri zaposlovanju sicer še vedno vplivajo protikoronski ukrepi subvencioniranega čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa. 

Ivanc: Letos pričakujemo skromno rast zaposlovanja

»Na podlagi neuradnih podatkov o dnevnem gibanju registrirano brezposelnih smo tekoče ugotavljali, da se število zmanjšuje, zato ta podatek ni presenečenje. Pomembnejše vprašanje je, zakaj se zmanjšuje (ali gre za upokojevanje, novo trajno ali začasno zaposlovanje, morda samozaposlitev ipd.) ter koliko časa je mogoče trend zmanjševanja ohraniti,« upad brezposelnosti komentira glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

Brezposelnost je zdaj upadla nekoliko bolj, kot predvideva sezonski trend. Kar 80 odstotkov oseb, odjavljenih iz evidence brezposelnih, je dobilo zaposlitev ali pa se je samozaposlilo, kar je visoka številka. Ključni so bili toplejše vreme v februarju ter krepitev gradbeništva kot tudi rahla rast zaposlovanja v trgovini, predelovalnih dejavnostih in izobraževanju.
In kako na trgu dela kaže za naprej? Tu sta po Ivančevih besedah izziv »dinamika umika zajezitvenih ukrepov, še posebej v prizadetih panogah, pa tudi hitrost umika podpornih ukrepov. Neprimerno je reči, da bi bila vsa delovna mesta, kjer so danes zaposleni na čakanju ali skrajšanem delovnem času, tudi ukinjena, vendar bi del teh (od tretjine do polovice) verjetno bil ukinjen, če aktualni ukrepi ne bi bili v veljavi.«

Na gospodarski zbornici sicer menijo, da prehod iz podpornih ukrepov na trgu dela v tržne razmere ne bo povsem zvezen, a ob tem letos pričakujejo skromno rast zaposlovanja (2800 neto delovno aktivnih ali 0,3 odstotka več). Prav tako priznavajo, da je subvencioniranje dela rasti minimalne plače pripomoglo k ohranitvi delovnih mest.

Na brezposelnost bo vplival tudi razplet odlogov na plačilo bančnih posojil, ključna bo dinamika zapadanja odlogov po mesecih ter po sektorjih. Ti podatki, ki niso na voljo, »bi pokazali, koliko je realna nevarnost, da bi zapadlost odlogov vodila do rasti insolvenčnih postopkov pri podjetjih. Vloge za odlog je bilo mogoče oddati do 26. februarja, in sicer le za posojila, ki niso bila že 'odložena' za več kot devet mesecev. Neznanka pa so pomladanski odlogi iz leta 2020, ki se iztekajo v teh mesecih. Zakonodajalca smo pozvali, da podaljša možnost uveljavljanja te pravice,« pravi Ivanc.

Trgovina in predelovalne dejavnosti bodo letos po njegovem mnenju zmanjšale število delovno aktivnih (za 4200), medtem ko bo v gradbeništvu in gostinstvu nastalo po oceni GZS 5200 delovnih mest. Tudi zdravstvo in socialno varstvo bi morali dodati 1700 delovnih mest.

Napovedi drugih institucij so, da se bo zaposlenost letos zmanjšala (za –0,1 do –0,3 odstotka) in da se bo število registrirano brezposelnih nekoliko povečalo. Na GZS na razplet na trgu dela gledajo bolj pozitivno. Menijo, da se bo »agregatno zaposlovanje celo nekoliko okrepilo (za 0,3 odstotka), število brezposelnih pa zmanjšalo na 84.000. Dodaten prirast delovno aktivnih (razlika med neto rastjo delovno aktivnih in zmanjšanjem brezposelnih) bo posledica neto priseljevanja, predvsem v segmentu gradbeništva.«