Februar je prinesel izjemno rast delniških trgov

Februar je bil izvrsten mesec za vrednost delniških indeksov širom po svetu. Najbolj so se podražile ameriške tehnološke delnice, in sicer za 6,61 odstotka, sledile so slovenske delnice z donosnostjo 6,18 odstotka, japonske delnice s 5,81 odstotka, ameriške delnice s 5,17 odstotka in evropske delnice z 1,84 odstotka (vse donosnosti so na podlagi tečajev v evrih). V splošnem so glavno gonilo rasti cen delnic še naprej umetna inteligenca in dobri četrtletni rezultati podjetij. Presenetljivo so ene najbolj donosnih japonske delnice, ki so v letošnjem letu imele 14,52-odstotno rast.

Delniški trg v ZDA in Evropi

Indeks ameriških delnic S&P 500 je v februarju presegel mejo 5000 točk in dosegel novo najvišjo zgodovinsko vrednost pri 5108 točkah. V ZDA sta bili v februarju najbolj donosni panogi trajnih potrošnih dobrin in industrije z 9,10- in 7,47-odstotno rastjo, najmanj donosna, a še vedno pozitivno, je bila panoga javnih storitev z 0,99 odstotka.

Na ameriškem trgu so za glavnino donosov še vedno zaslužne zgolj nekatere družbe. Med vodilnimi borznimi družbami po donosnosti za februar sta Nvidia (29,18 odstotka v evrih) in Meta (26,21 odstotka v evrih). Družba Meta je objavila odlične rezultate v zadnjem četrtletju 2023. Dobiček v višini 14 milijard dolarjev se je v tretjem četrtletju 2023 glede na isto obdobje leto prej kar potrojila. Med vlagatelji je bila odlično sprejeta napoved družbe za prvo izplačilo dividende v višini 0,50 dolarja.

Družba Nvidia je vodilni proizvajalec zmogljivih čipov, ki se uporabljajo za poganjanje umetne inteligence. V objavi rezultatov za zadnje četrtletje 2023 so prikazali prihodke v višini 22,1 milijarde dolarjev, kar je 22 odstotkov več od prejšnjega četrtletja in kar 265 odstotkov več glede na isto obdobje leto pred tem. Šef družbe je ob objavi rezultatov dal izjemno optimistično napoved za prihodnje poslovanje.

INFOGRAFIKA: Delo

V Evropi je bila najbolj donosna panoga trajnih potrošnih dobrin s 7,44 odstotka, najmanj donosna pa je bila panoga javnih storitev s 5,74-odstotnim padcem vrednosti. Med bolj donosnimi v februarju najdemo delnico avtomobilskega proizvajalca Volvo (+38,53 odstotka) in skupino Mercedes Benz (+17,17 odstotka). V skupini Mercedes Benz so si postavili cilj, da bodo od leta 2030 prodajali zgolj vozila na električni pogon. Zdaj so svoja pričakovanja omilili in pričakujejo, da bo prodaja električnih vozil proti koncu tega desetletja znašala približno 50 odstotkov celotne prodaje, bencinske avte pa bodo ponujali tudi še po letu 2030 – trg je to sprejel kot odlične novice.

Razlog za to odločitev se nahaja v upadanju povpraševanja po električnih vozilih zaradi visokih cen ter pritisku, ki ga izvajajo konkurenčna, cenejša, električna vozila kitajskih proizvajalcev. V družbi Volvo so se odločili za ustavitev financiranja družbi Polestar (proizvajalec električnih avtov) in prodajo svojega deleža matični družbi Geely zaradi nižjega dobička na račun slabega poslovanja podjetja Polestar. Vrednotenja teh borznih družb nakazujejo na navdušenje vlagateljev, da se avtomobilski proizvajalci vsaj delno vračajo h koreninam – bencinsko gnanim vozilom.

Japonske delnice

Vlaganje v japonske delnice je bilo zadnjih 30 let precej neprivlačno. Eden izmed ključnih razlogov za to je bilo slabo korporativno upravljanje, predvsem pa odporno vodstvo japonskih podjetij. Ti so običajno gledali na delničarje kot na sovražnike in niso upoštevali njihovih predlogov.

Vse to se je začelo spreminjati s številnimi spremembami pri korporativnem upravljanju japonskih podjetij v zadnjih letih. Pred kratkim je borza v Tokiu spremenila pravila pri strukturiranju trga in poročanju borznih družb. Borzne družbe, ki imajo kazalnik P/B (razmerje med tržno in knjigovodsko vrednostjo delnice) nižji od 1, morajo navesti razloge za tako nizke vrednosti, kar lahko nakazuje na neučinkovito izrabo kapitala.

Japonska borza je takšna podjetja opozorila, da so lahko odstranjena z borze že leta 2026, če ne izboljšajo svoje učinkovitosti. Hkrati tudi zahteva od družb, da začnejo javno razkrivati informacije v angleščini. Posledično te spremembe vplivajo na večjo privlačnost japonskih podjetij tudi za tuje investitorje.

S šibkim japonskim jenom so predvsem zanimiva izvozno naravnana japonska podjetja. Borzne družbe so začele rahlo višati dividendna izplačila ter odkupovati lastne delnice. Vse to ob izjemno ekspanzivni denarni politiki (referenčna obrestna mera pri –0,1 odstotka) posledično vodi v višanje cen delnic japonskih borznih družb. Indeks japonskih delnic Nikkei je v februarju presegel najvišjo zgodovinsko vrednost iz leta 1989.