Dogovor med ministroma in okoljevarstveniki glede Magne

Ministra za gospodarstvo Zdravko Počivalšek ter za okolje in prostor Jure Leben sta sprejela predlog okoljevarstvene organizacije Rovo, da vladi predlagata spremembo zakona o Magni. S tem se Rovo ne bo pritožil zoper uporabno dovoljenje za Magno na upravno sodišče.

Ministrstvo za gospodarstvo bo pripravilo spremembe zakona o Magni, s katerimi bodo določili, da za strateško investicijo na razvojnem območju ne velja določba zakona o vodah, ki prepoveduje gradnjo naprav, ki uporabljajo nevarne snovi na vodovarstvenih območjih. O spremembi zakona bo vlada razpravljala prihodnji teden, je po sestanku med ministroma in predstavniki Rova dejal Počivalšek. Član upravnega odbora Rova Gorazd Marinček je povedal, da na upravnem sodišču ne bodo sprožili spora glede okoljevarstvenega dovoljenja ne glede na odločitev vlade: »Želimo ohraniti 200 delovnih mest in omogočiti nadaljnjih 200 delovnih mest v Hočah. Odločitev vlade bo po našem mnenju vplivala na razumevanje okolja bolj kot doslej.«

Okoljevarstveno dovoljenje bo tako pravnomočno čez okoli 20 dni, ko bo potekel rok za pritožbo. To bo Magni dovoljevalo zagon proizvodnje.



 

Na vodovarstvenih območjih je več obratov

Rovo je doslej nasprotoval okoljevarstvenemu dovoljenju zaradi 69. člena zakona o vodah, ki prepoveduje gradnjo naprav, ki uporabljajo nevarne snovi na vodovarstvenih območjih.

V Magni zatrjujejo, da so spoštovali slovensko zakonodajo. Pravna svetovalka Magne Ana Grabnar je na javni obravnavi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja poudarila, da določba 69. člena zakona o vodah ni enoznačna in absolutna, ampak je treba upoštevati sistem, v katerega je umeščena: »Navedeno je Magna preverila tudi pri Inštitutu za javno upravo, ki je potrdil, da te določbe zakona o vodah ni mogoče in se ne sme razlagati neodvisno od drugih določb zakona.« Gradnjo na tem območju dovoljuje uredba o vodovarstvenem območju.

Agencija za okolje (Arso) ter ministrstvo za okolje in prostor (MOP) sta z izdajo okoljevarstvenega soglasja in dovoljenja ter gradbenega dovoljenja ocenili, da je na tem območju dovoljeno postaviti lakirnico. Na MOP so pojasnili, da so gradbeno dovoljenje izdali, ker tako gradnjo dopušča občinski prostorski načrt, ker so bila k projektu pridobljena vsa potrebna mnenja oziroma soglasja - tudi okoljevarstveno soglasje Arsa in vodno soglasje direkcije za vode - in ker je investitor izpolnil druge pogoje po zakonu o graditvi objektov.

Magnin obrat sicer ni prvi, ki je postavljen na vodovarstvenem območju. Tovrstnih objektov je v Sloveniji več kot 20, ki so tudi pridobila vodna soglasja in okoljevarstvena dovoljenja. Marinček je včeraj opozoril, da se je doslej spregledala neusklajenost med zakonom in podzakonskimi akti.

Dejal je še, da je tehnologija Magne glede varstva voda dovolj dobra, da zmanjša tveganje onesnaženja na minimum, čeprav to vedno obstaja. Arso je sicer že v okoljevarstvenem soglasju določil pogoje za obratovanje, med njimi tudi pogoje za varstvo tal in vode. Arso in druge državne institucije so potrdile, da je lakirnica sprejemljiva za okolje. Direkcija za vode je, denimo, izdala vodno soglasje, saj je nameravani poseg na vodni režim ob predvidenih omilitvenih ukrepih sprejemljiv. Urad za kemikalije pa je navedel, da gre za sodobno lakirnico s predvidenimi ukrepi za preprečitev izlitja nevarnih kemikalij v okolje in predvideva ustrezne ukrepe za primer vdora podtalnice.
 

Lex Magna dovolil hitrejšo gradnjo

Pri tem se postavlja vprašanje, kako je mogoče, da je investitor, ki je za obrat pridobil okoljevarstveno soglasje in gradbeno dovoljenje ter dokončno, a ne pravnomočno, okoljevarstveno dovoljenje, bil v negotovosti, kdaj bo sploh lahko začel s proizvodnjo. Vendar je lex Magna dovolil investitorju, da lahko ne glede na zakon o varstvu okolja na lastno odgovornost začne z gradnjo objektov pred pridobitvijo pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja. Mora pa to dobiti pred začetkom obratovanja naprave, torej tudi pred začetkom poskusne proizvodnje.

Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da sta okoljevarstveno soglasje in okoljevarstveno dovoljenje dva različna akta, z različnim namenom in vsebino ter tudi krogom potencialnih udeležencev, zato pravnega varstva zoper enega ali drugega ni mogoče izključiti: »Možne so optimizacije postopkov, kakršna je bila izvedena z uzakonitvijo integralnega postopka, ki združuje izdajo okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja, a ne na račun oženja ali celo ukinjanja pravnega varstva. Slednje je zagotovljeno po ustavi.«