Če želimo rast, je treba ohraniti zaupanje potrošnikov

Ljubljana – Kako bomo Slovenci trošili v bližnji prihodnosti? Bomo še vedno previdni ali bomo odpirali denarnice najmanj tako sproščeno kot ostali Evropejci? Napovedi niso enoznačne. Izkušeni trgovski menedžerji jih pogojujejo predvsem s potezami nove politične garniture. Trgovina bo v ugodnih okoliščinah rasla, nepremišljene poteze in posledično nezaupanje pa lahko rast povsem zablokirajo.

Zaupanje je plaha ptica, sta nekdanjega guvernerja BS Franceta Arharja parafrazirala tako prvi mož Spara Slovenija Igor Mervič kot direktor Bauhausa Samo Kupljen. Zaupanje je ključno, so si enotni vsi naši sogovorniki; če ga ne bo, tudi rasti v gospodarstvu in v trgovini ne bo.

Za Merviča je posebej skrb zbujajoče, da realni prihodek trgovine na drobno v letošnjem prvem polletju ni dosegel niti lanske ravni. Že izhodišče torej ni najboljše, razplet dogajanja do konca leta pa bo skrojila nova politična garnitura. »Ko berem, kaj so stranke zapisale v koalicijsko pogodbo, me zelo skrbi. Plače naj bi sicer rasle, a če bodo močneje obdavčili dobiček, če se bodo pogoji za gospodarstvo bistveno poslabšali, bo to začelo pešati, kar bo vplivalo tudi na potrošniško vzdušje,« razmišlja Mervič.

Samo Kupljen vidi dvoje možnih težav za nadaljevanje konjunkture, če bo avtomobilska industrija udeležena v carinskih vojnah (kar bi zelo prizadelo predvsem številne slovenske proizvajalce avtomobilskih delov) in če politika ne bo dala jasnih signalov, da ne namerava preobremeniti plač.

Tudi predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah ima enake pomisleke: »Koalicijska pogodba je več ali manj znana. Če bo nova politika pretirano poudarjala spremembe na področju davkov in dohodnine, se bo to pokazalo pri obnašanju potrošnikov. Ker so občutki, ki so pestili potrošnike v kriznih letih, še povsem sveži, bodo spet postali zadržani in bodo čakali, kakšne nove davke jim pripravlja oblast. Do zdaj znani načrti vlade ne obetajo nič dobrega, saj poslabšujejo gospodarsko okolje v Sloveniji.«

Lahova zato poziva ministrski zbor, naj še enkrat pretehta določila koalicijske pogodbe, ki zadevajo davčno področje, se temeljito zazre vase ter sprejme odločitve, po katerih bo gospodarstvo videlo smisel v razvoju, ne pa v selitvi sedežev družb ali proizvodnih obratov v tujino.

Razlika na dolgi rok ostaja

Razmišljanje trgovcev sloni tudi na aktualnih trendih v trgovini, ki niso najbolj bleščeči. Realni prihodek v trgovini na drobno brez motornih vozil in goriv je na letni ravni v EU zrasel za 1,6 odstotka, v osemindvajseterici za 1,9 odstotka, v Sloveniji pa se je – zmanjšal. V šestih mesecih je bil glede na isto obdobje leta 2017 nižji za 0,3 odstotka. Če opazovano obdobje raztegnemo na deset let, pa je razlika še večja: v EU je trgovina v obdobju januar–junij 2018 glede na prvo polletje 2008 dosegla za 4,9 odstotka višje prihodke, v evrskem območju celo za 9 odstotkov več, v Sloveniji pa kar za 9,5 odstotka manj. Podatki tako potrjujejo stalna opozorila slovenskih trgovcev, da je gospodarska kriza slovensko trgovino prizadela bistveno močneje kot v povprečju druge članice EU.



Kljub vsemu dosežki preteklega obdobja niso razlog za pesimizem, saj je tudi pod Alpami vendarle čutiti (počasno) okrevanje. Poleg tega trgovina ohranja pomembno vlogo v slovenskem gospodarstvu, saj po podatkih Ajpesa ustvari 33,8 odstotka prihodkov in zaposluje 17,7 odstotka zaposlenih. BDP na prebivalca po kupni moči, ki je merilo gospodarske razvitosti države, se je lani končno dvignil na 85 odstotkov povprečja EU28 (toliko je znašal leta 2009). Do predlani je štiri leta vztrajal pri 82 odstotkih omenjenega povprečja, najviše pa se je zavihtel leta 2008, na 90 odstotkov evropskega povprečja.

Avtomobilisti vodijo

Po podatkih Sursa so lani trgovska podjetja prodala za 26,7 milijarde evrov blaga ali 10,8 odstotka več kot leto prej, od tega v trgovini na drobno za 13 milijard evrov (12 odstotkov več). Najbolj se je povečala prodaja v kategoriji osebna vozila in oprema (za 31,5 odstotka), gradbeni material, inštalacije in tehnični izdelki (za 18,7 odstotka) in oprema za dom (za 19,2 odstotka). Hrane in pijače s prodali za 5,3 odstotka več, oblačil in obutve za 12,3 odstotka več, medtem ko se je za skoraj desetino zmanjšala prodaja zdravil, medicinskih pripomočkov in kozmetike, za 5,7 odstotka pa prodaja zelenega programa.

Razlike po panogah so torej zelo velike. Kot pravi Igor Mervič, se trgovina z živili že po naravi stvari na spremembe v gospodarskem okolju odziva počasneje, krizi sledi z manjšimi padci, v nasprotni smeri pa so tudi rasti počasnejše. Na sicer močneje odzivno trgovino z gradbenim materialom, tehnično trgovino in trgovino z obleko in obutvijo poleg zaupanja potrošnikov med drugim vpliva tudi vreme, medtem ko na primer za trgovino z avtomobili veljajo povsem drugačne značilnosti.



Slovenski trg avtomobilov že več let raste, lani je prodaja avtomobilov zrasla za okoli 9 odstotkov, po napovedih avtomobilskih trgovcev pa naj bi konjunktura vztrajala tudi v prihodnjih mesecih. Kot je povedal direktor Toyote Slovenija Primož Tiringar, je kriza zadela tudi to panogo, a manj kot celotno dejavnost; količinsko je prodaja vozil zdaj na približno enaki ravni kot pred krizo, po zaslužkih pa še ne dosega predkrizne ravni. Tudi povprečna starost voznega parka se je občutno zvišala, kupci so postali bolj racionalni.

Po podatkih Ajpesa so prodajni prihodki slovenskih trgovskih družb lani rasli počasneje, kot velja za povprečje vseh gospodarskih družb (8,4 proti 11,4 odstotka), neto dodana vrednost je v trgovini zrasla močneje (9,3 proti 74 odstotkov), neto čisti dobiček pa je bil v gospodarstvu višji kot v trgovini (13,6 proti 11,3 odstotka). Tako na ravni gospodarstva kot v trgovini se je lani glede na predhodno leto zmanjšal delež mikro družb in delež velikih družb.