»Ne dajemo navodil bankam za zapiranje plačilnih računov tujcev«

Ljubljana - »V zadnjem obdobju zaznavamo povečano število primerov, ko poslovne banke tujim državljanov in slovenskim podjetjem v tuji lasti zapirajo plačilne račune. Poslovne banke se za to odločajo predvsem na podlagi zakonodaje, ki ureja področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma,« sporočajo iz Banke Slovenije in dodajajo, da nekatere poslovne banke uvajajo strožje politike glede sprejemljivosti in nadaljnjega poslovanja s strankami, ki niso rezidenti Republike Slovenije ali s pravnimi osebami, ki so v lasti nerezidentov.

V centralni banki, ki jo vodi Boštjan Vasle, poudarjajo, da pri tem »ne gre za navodila Banke Slovenije, kot se zmotno pojavlja pri navajanju razlogov za odločitve poslovnih bank. Sklepanje ali prekinitev poslovnega razmerja, kot je odpiranje ali zapiranje transakcijskega računa, je namreč izključno poslovna odločitev banke, razen kadar bi takšna sklenitev ali nadaljevanje poslovnega razmerja pomenila kršenje omejevalnih ukrepov, ki veljajo v Republiki Sloveniji.«

V BS še izpostavljajo, da ima »vsak potrošnik, ki zakonito prebiva v Evropski uniji, pravico do osnovnega plačilnega računa. Odprtje tega je treba posebej zahtevati, saj vloga za odprtje osebnega (transakcijskega) računa ne pomeni tudi vloge za odprtje osnovnega računa. Do takšnega računa so opravičeni tudi potrošniki brez stalnega naslova, prosilci za azil in potrošniki, ki jim dovoljenje za bivanje ni bilo odobreno, a njegov izgon iz pravnih ali dejanskih razlogov ni mogoč.«

Prošnjo za odprtje osnovnega plačilnega računa »mora banka zavrniti samo, kadar bi odprtje takšnega računa kršilo zakonodajo s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma,« še pravijo v Banki Slovenije, ki je s  problematiko (ne)odpiranja plačilnih računov že obvestila tudi pristojna ministrstva.