Banke v odlični kondiciji, država pa menca s projekti

Slovenske banke so v najboljši kondiciji v zgodovini, kar zadeva kapitalsko ustreznost in likvidnost. Na razpolago imajo za 20 milijard evrov likvidnostnih rezerv, ki bi jih lahko namenile za ključne razvojne projekte v državi. Namesto da politični odločevalci že leta mencajo pri strateških infrastrukturnih projektih, kot so drugi tir, drugi karavanški predor, tretja razvojna os in drugi blok jedrske elektrarne, zdaj potrebujemo akcijo, odpravo ovir in pospešek pri odločanju, je na bančni konferenci v organizaciji Združenja bank Slovenije poudaril predsednik njegovega nadzornega odbora in prvi mož NLB Blaž Brodnjak.    

Z oceno, da banke zgodovinsko dobro poslujejo, se je strinjal tudi viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc. Tveganja za finančno stabilnost v Sloveniji se zmanjšujejo, tudi obeti so dobri. Po njegovi oceni bi banke v takih razmerah lahko brez težav financirale razvojne projekte v višini deset milijard evrov. 

Minister za finance Klemen Boštjančič in predsednik nadzornega sveta ZBS in predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak v pogovoru ob robu bančne konference. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Da je gradnja drugega bloka jedrske elektrarne nujna, je poudarila tudi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Odločitev o tem bi morali po vzoru Češke ali Finske sprejeti že včeraj, saj moramo vedeti, s katerimi viri bomo razpolagali v prihodnje. Politične odločevalce je pozvala, naj pustijo, da razvoj narekuje stroka, ne vsakokratne politične kalkulacije.

Boštjančič: V proračunu 2024 bo denarja manj

Minister za finance Klemen Boštjančič je pojasnil, da je vlada dolžna vpeljati infrastrukturne projekte in da bo podprla tiste, kjer je interes na trgu in je mogoče doseči sodelovanje med javnimi in zasebnimi sredstvi. Slovenija je sicer na petem mestu med državami, ki so v zadnji krizi finančno najbolj podprle gospodarstvo in gospodinjstva. A javnofinančna sredstva so ves čas omejena, od prihodnjega leta naprej pa bodo ponovno veljala fiskalna pravila. »Podrobnosti še niso znane, glede tega potekajo zelo intenzivni pogovori v okviru evropske komisije. To bo vplivalo na načrtovanje izdatkov proračuna za leti 2024 in 2025. Ta proces smo ravno začeli. Prejšnji teden smo na vladi določili zgornji okvir odhodkov. Na podlagi tega ministrstvo za finance pripravlja razrez proračuna za 2024 in v prihodnjih tednih sledijo zelo intenzivni pogovori s posameznimi resorji. Ti vedo, da so sredstva za prihodnje leto nižja kot za letos. Treba bo sprejeti strateški dogovor na ravni vlade, katera področja so prioritetna, saj sredstev preprosto ni dovolj za vse in temu primerno se bo vlada odzvala.«  

Glede davčne reforme pa je minister povedal, da delajo »zelo intenzivno interno, znotraj ministrstva za finance in nekoliko širše s strokovnjaki. Ni nujno, da bomo naenkrat prišli z vseobsegajočimi spremembami na vseh davčnih področjih. Lahko se bomo tega lotili postopoma. Ko bodo te stvari na strokovnem področju dovolj dodelane, bomo začeli komunicirati v javnosti. V preteklosti se je to v veliki meri omejilo na politično debato, kar je neprimerno, saj politične akterje v veliki meri zanima, kdo bo komu vrgel polena pod noge. Te napake ne bomo ponovili, rešitve bomo najprej komunicirali na strokovni ravni in jih potem predstavili javnosti.« 

Vasle: ECB bo še višala obresti

Da so trenutni poslovni rezultati bank ugodni, kar je posledica ugodnih gibanj v gospodarstvu in na trgu dela, se je strinjal tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Skupna inflacija se je nekoliko umirila, skrbi pa visoka osnovna inflacija, ki je posledica visokega domačega povpraševanja in visoke rasti plač zaradi pomanjkanja delavcev, na inflacijo pa vplivajo tudi fiskalni impulzi. Vasle pričakuje, da bo ECB tudi na svojih prihodnjih dveh monetarnih sejah še zviševala svoje obrestne mere, a manj kot doslej. Da se učinki zviševanja obrestnih mer v celoti prelijejo v gospodarstvo, je sicer po njegovi oceni potrebnih od 18 do 24 mesecev. Za znižanje inflacije pa bodo potrebni še drugi ukrepi, na področju fiskalne in plačne politike in cenovne politike podjetij. 

Osnovna inflacija (ki ne upošteva podražitev hrane in energentov) pri nas znaša skoraj osem odstotkov. Inflacija pri nas je vse širše osnovana, kar pomeni, da se bo letos in v prihodnjih letih le postopoma zniževala, je opozorila direktorica vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj Maja Bednaš. V Umarju pričakujejo, da se bo medletna stopnja inflacije do konca leta znižala z zdajšnjih 8,4 na približno pet odstotkov, povprečna letna inflacija pa naj bi znašala 7,1 odstotka. Za letos ohranjajo 1,8-odstotno napoved gospodarske rasti. Če ne bo novih zunanjih šokov, bi Slovenija po njihovi oceni v prihodnjih letih dosegala približno 2,5-odstotno gospodarsko rast.