Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Banke junija z rekordnim dobičkom, vloge še naraščajo

Ob polletju je bančni sistem ob sproščanju slabitev in rezervacij ustvaril 251 milijonov dobička pred davki, vloge gospodinjstev se bližajo 24 milijardam.
V Banki Slovenije svarijo, da zdajšnji visoki dobički bank morda niso vzdržni na daljši rok, saj izhajajo iz sproščanja slabitev in rezervacij.  FOTO: Blaž Samec/Delo
V Banki Slovenije svarijo, da zdajšnji visoki dobički bank morda niso vzdržni na daljši rok, saj izhajajo iz sproščanja slabitev in rezervacij.  FOTO: Blaž Samec/Delo
12. 8. 2021 | 14:19
12. 8. 2021 | 14:23
1:58
Slovenske banke so v prvem polletju ustvarile za dobrih 251 milijonov evrov dobička pred davki, kar je skoraj še enkrat več kot v istem obdobju lani. V Banki Slovenije (BS) ocenjujejo, da je tako ugoden rezultat predvsem posledica velikega vpliva letošnjega neto sproščanja oslabitev in rezervacij, ki so jih banke v istem obdobju lani še oblikovale. »Vzdržnost tako ustvarjenih dobičkov bank ostaja tudi v prihodnje negotova, saj je sproščanje oslabitev in rezervacij običajno kratkotrajno in ne more nadomestiti še naprej padajočih neto obrestnih prihodkov,« svarijo v centralni banki, ki jo vodi Boštjan Vasle.

V BS še ugotavljajo, da se je bilančna vsota bančnega sistema junija izrazito povečala (za 1,4 milijarde na 47,7 milijarde evrov, kar je dobra desetina več kot junija lani), kar je posledica pridobljenih virov bank na junijski avkciji evrosistema (TLTRO-III) in močnega porasta vlog gospodinjstev. Slednjih je bilo konec junija že za rekordnih skoraj 23,8 milijarde evrov. 

Posojila nebančnemu sektorju so se junija povečala za 160 milijonov evrov, predvsem zaradi izrazitejšega porasta posojil tujcem (91 milijonov evrov) in drugim finančnim organizacijam (97 milijonov evrov), ki pa je bilo prisotno le pri posameznih bankah, ugotavlja BS. Rast posojil gospodinjstvom se od marca letos krepi in je junija medletno znašala 2,9 odstotka, kar je predvsem posledica povečanja stanovanjskih posojil (6,6 odstotka medletno), potrošniška posojila pa so se medletno znižala za šest odstotkov. Delež nedonosnih posojil bank se za zdaj ohranja pri razmeroma nizkih 1,4 odstotka.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine