Avgusta najmanjši primanjkljaj po izbruhu

Država ima po osmih mesecih 2,25 milijarde evrov primanjkljaja, potem ko je avgustovski primanjkljaj znašal zmernih 42 milijonov evrov. Avgustovski primanjkljaj je predvsem posledica stroškov, povezanih z ukrepi za zajezitev epidemije. 

Avgusta so na medletni ravni izstopali predvsem višje subvencije podjetjem in zasebnikom, višji transferji za socialno varnost in drugi transferji posameznikom. Ob upoštevanju podatkov jesenske napovedi Umarja se primanjkljaj že približuje petim odstotkom BDP. Spomnimo, da pred kratkim sprejeti rebalans letos predvideva 4,2 milijarde evrov primanjkljaja državnega proračuna.

Proračunski prihodki (države, občin, ZPIZ in ZZZS) so prejšnji mesec znašali 1,603 milijarde evrov, kar je celo tri odstotke več kot v istem lanskem obdobju.
 

Davki avgusta večji kot lani

Za 11 odstotkov so avgusta na medletni ravni poskočili prilivi prispevkov za socialno varnost, ki se jih je nabralo za 648 milijonov evrov. Pri tem je pretežni del rasti, kot kaže, posledica poračuna ali obročnih plačil prispevkov samozaposlenih. Ti so se namreč prejšnji mesec več kot podvojili.

Toda tudi prispevki zaposlenih in delodajalcev so bili avgusta štiri odstotke večji kot isti mesec lani. Ob rasti socialnih prispevkov je zato zanimivo, da so prilivi dohodnine avgusta medletno upadli za skoraj šest odstotkov, dosegli so 222 milijonov evrov.

Država je prejšnji mesec pobrala 325 milijonov evrov davka na dodano vrednost (DDV), kar je dva odstotka več kot avgusta lani. So se pa za skoraj desetino, na 132 milijonov evrov znižali prilivi trošarin. Razlog so verjetno tako nižji zneski trošarin kot tudi manjši tranzitni promet tujih turistov (tako prilivi davka na dodano vrednost kot prilivi trošarin so posledica julijske aktivnosti).
 

Epidemija odnesla več kot pol milijarde evrov davkov

Skupaj so po osmih mesecih sicer davčni prihodki kar 542 milijonov evrov manjši kot v istem obdobju lani. To je skoraj petodstotni medletni upad. Med njimi so se prilivi DDV znižali za 11 odstotkov in po osmih mesecih znašajo 2,226 milijarde evrov. Prilivi trošarin so 13 odstotkov manjši kot lani in znašajo 873 milijonov evrov.

Predvsem zaradi oprostitve plačila akontacij v času epidemije so prilivi davka na dohodek pravnih oseb zdrsnili za 32 odstotkov in znašajo 482 milijonov evrov. Dohodnine pa je država v osmih mesecih pobrala 1,549 milijarde evrov, kar je štiri odstotke manj kot v istem času lani.
 

Rast socialnih bremen

Poraba države je po osmih mesecih kar šestino večja kot lani. Skupni odhodki so do konca avgusta dosegli 14,255 milijarde evrov.

Kot že omenjeno, so največje breme letos stroški, povezani z zmanjšanjem posledic epidemije. Država je letos v osmih mesecih izplačala že 1,105 milijarde evrov subvencij privatnim podjetjem in zasebnikom, kar je 4,4-krat več kot v istem lanskem obdobju. Tudi avgusta so bila ta nakazila štirikrat višja kot lani, čeprav so znašala »le« 40,4 milijona evrov.

Za pokojnine gre letos šest odstotkov več kot lani, skupaj je država izplačala za 3,276 milijarde evrov pokojnin.

Bolj so poskočila druga nakazila posameznikom in gospodinjstvom, ki med drugim zajemajo nadomestila brezposelnim, transferje za zagotavljanje socialne varnosti. Transferji posameznikom in gospodinjstvom (brez pokojnin) v prvih osmih mesecih letos znašajo 2,244 milijarde evrov, kar je 22 odstotkov več kot v prvih osmih mesecih lani. Zgolj avgusta so ta nakazila dosegla 287 milijonov evrov, kar je 49 odstotkov več kot avgusta lani.

Stroški dela zaposlenih v javnem sektorju znašajo 3,361 milijarde evrov, kar je 12 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju. Zgolj avgusta so se sicer stroški dela medletno povečali za šest odstotkov in znašajo 392 milijonov evrov.
 

Za ceste manj kot lani

Izdatki za blago in storitve znašajo 1,785 milijarde evrov in so se v primerjavi z istim lanskim obdobjem povečali za 3,6 odstotka. Zgolj avgusta so bili ti stroški skoraj enaki kot avgusta lani.

Nekaj manj kot lani je država letos porabila za investicije. Izdatki za te po osmih mesecih znašajo 699 milijonov evrov, kar je 1,5 odstotka manj kot lani. Zgolj avgusta je bilo za novogradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje, nakupe sredstev in druge naložbe porabljenih slabih 110 milijonov evrov, kar je osem odstotkov manj kot lani.