Stoletja izkušenj kot obljuba za trajnostno prihodnost

Ali ste vedeli, da sta poštna storitev in dostava paketov stari že okoli 4000 let? Ravno toliko je star tudi eden najbolj znanih zapisov o obstoju razvite glasniške službe v Egiptu. Po legendi so Sumerci prvi imeli poti za prenos novic, Rimljani pa so po zavzetju Egipta leta 30 pr. n. št. izpopolnili obstoječo glasniško službo, jo združili z njihovo obstoječo in ustvarili največjo in najučinkovitejšo prometno in glasniško organizacijo – Cursus publicus. Tako kot danes na poštni promet vplivajo nove tehnologije, so na nastanek javnega poštnega prometa v Evropi vplivala velika geografska odkritja, odkritje kompasa in novih držav. Če bi morali izpostaviti najpomembnejšo državo pri nastajanju javnega poštnega prometa v Evropi, je to zagotovo Nemško cesarstvo cesarja Maksimilijana I. (1459–1519). Te zgodovinske skice najbolje ponazarjajo dejstvo, da je pošta skozi stoletja, v katerih so se dogajale velike družbene, civilizacijske in tehnološke spremembe, vedno ustvarjala boljše in pametnejše načine za združevanje ljudi. Od začetnih poštnih linij, na katerih so kurirji prehodili tudi do 70 kilometrov na dan, prek konjskih vpreg do izuma lokomotive, avtomobila in letala je pošta sprejela in izkoristila vsako tehnološko novost za še boljše opravljanje svoje osnovne funkcije.

Velika rast paketnega poslovanja

FOTO: Hrvaška Pošta

Danes poštni sektor gleda v drugačno bližnjo prihodnost, tisto, v kateri prevladujejo paketi, kar je posledica velike rasti spletne prodaje in sprememb v naših nakupovalnih navadah. Velika rast paketnega poslovanja je eden od dveh večjih izzivov poštnega sektorja, drugi pa je nujnost ohranjanja našega planeta, torej trajnostno poslovanje.

Poštni operaterji so že leta 2008 prepoznali svojo vlogo v prizadevanjih svetovne skupnosti za zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje. V okviru IPC (International Post Corporation) se je tistega leta razvil Environmental Measurement and Monitoring System (EMMS), globalna pobuda poštnih operaterjev, ki je zagotovila skupno merjenje ogljičnega odtisa in vzpostavila strukturo poročanja. Udeleženci programa so na ta način lahko delili svoje strategije upravljanja z ogljikom in okoljem, svojo uspešnost in dosežke.

Ambiciozni cilji so prinesli tudi pomembne rezultate. Poštni operaterji so tako od leta 2008 zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida za skoraj 40 odstotkov. V 10 letih se je podvojil tudi vozni park na alternativni pogon, njegov delež zdaj znaša 28 odstotkov. Ob tej priložnosti so se poštni operaterji z vsega sveta zavezali, da bodo še povečali število dostavnih vozil na alternativni pogon, s ciljem, da bo ta delež v voznem parku do leta 2030 znašal 50 odstotkov.

Prav električna vozila so hrbtenica trajnostnega poslovanja, njihova raznolikost pa omogoča poštnim operaterjem, da jih uporabljajo v velikem številu, ne glede na vrsto dela, s katerim se ukvarjajo. Danes lahko na cestah vidite kombije, avtomobile, mopede in štirikolesnike, vsem pa je skupen električni pogon. Naraščajoče flote električnih vozil zahtevajo tudi spremljajočo infrastrukturo, kot so polnilnice za električna vozila, logistična podjetja pa pogosto razvijejo lastno mrežo polnilnic, ki so na voljo v sklopu njihovih poslovnih objektov.

»Zeleni« vozni park in lastna mreža polnilnic

FOTO: Hrvaška Pošta

Trajnostno poslovanje je dolgoročni cilj Hrvaške pošte, za njegovo uresničitev pa so v tej smeri že naredili nekaj večjih korakov. Lani so »zeleni« vozni park razširili na 423 električnih vozil, kar jih uvršča med največje tovrstne vozne parke na Hrvaškem. Hrvaška pošta je razvila tudi lastno mrežo polnilnic za električna vozila, ki se nahajajo v sklopu sortirnih in dostavnih centrov in v poslovnih objektih. Doslej so postavili 75 polnilnic v 16 mestih, s čimer so zagotovljeni predpogoji za širitev flote električnih vozil po vsej Hrvaški. Zahvaljujoč električnim vozilom, kolesom in dostavam na območjih za pešce so poštarji lani naredili pet milijonov zelenih kilometrov, podjetje pa je skupno prihranilo več kot 870 ton ogljikovega dioksida.

Druga »zelena« hrbtenica so paketomati, poštni brezstični dostavni kanal. Paketomati so v kontekstu trajnostnega poslovanja pomembni, saj z njihovo uporabo zmanjšamo izpuste ogljikovega dioksida, ker se poveča delež dostave v prvem poskusu, dostavna vozila pa tako obiščejo manj lokacij. Danes je po vsej Hrvaški na voljo 300 paketomatov, vključno z nekaterimi otoki, kot so Korčula, Hvar, Brač, Vis, Pag, Vir in Krk, stojijo pa na frekventnih in lahko dostopnih lokacijah. Na voljo so vse dni v tednu, 24 ur na dan, uporabniki pa lahko svoje pakete brezstično prevzamejo in odpošljejo v času, ki jim najbolj ustreza, prav tako lahko prek paketomata vrnejo blago, kupljeno v spletni trgovini.

FOTO: Hrvaška Pošta

Svojo zavezanost trajnostnemu poslovanju je Hrvaška pošta potrdila z vključitvijo v mednarodne pobude s konkretnimi in merljivimi cilji. Kot podpisniki pobude The Climate Pledge smo se zavezali, da bomo do leta 2040 dosegli ničelne emisije ogljika – deset let pred ciljem, ki ga je zastavil pariški sporazum, kot člani pobude The Science Based Targets pa smo se s postavitvijo kratkoročnih ciljev zavezali, da bomo do leta 2030 prepolovili izpuste škodljivih plinov.

Na splošno se pričakuje, da bo prihodnost pošte dinamična, digitalna, trajnostna in prilagodljiva. Podjetja bodo morala vlagati v tehnologijo, inovacije in sklepati nova sodelovanja, da bodo ostala konkurenčna in uspešna v zahtevnem poslovnem okolju. Glavni izziv bo razvoj, ki bo pozitivno vplival ne le na poslovanje, temveč tudi na okolje. Prav tehnologija omogoča nadaljnjo dolgoživost poštnega sektorja in je temelj za trajnostno prihodnost.

Naročnik oglasne vsebine je Hrvaška pošta