Nakupe v trgovini vodijo podobna vrsta potrošnikov, pravni okvir in tradicionalno poznavanje obeh trgov

Po vrednosti skupne zunanjetrgovinske menjave je Slovenija na tretjem mestu med hrvaškimi zunanjetrgovinskimi partnericami. Po podatkih državnega statističnega urada za leto 2022 je skupna blagovna menjava med Hrvaško in Slovenijo znašala 7,3 milijarde evrov. Lani je bilo za 2,8 milijarde evrov izvoza, kar je pomenilo 41,2-odstotno rast, uvoz pa je znašal 4,5 milijarde evrov, kar je za 45,2 odstotka več kot leto prej.

Analiza strukture hrvaškega izvoza v Slovenijo kaže, da je treba vzroke za povečanje blagovne menjave leta 2022 v primerjavi s prejšnjim letom pripisati predvsem povečanju vrednosti izvoza naftnih olj in olj, pridobljenih iz bituminoznih mineralov, ter električne energije, kar je posledica izrazite rasti cen na svetovnih trg lani.

Po podatkih ČNB so bile skupne slovenske naložbe na Hrvaškem od leta 1993 do 2022 večje od 2,2 milijarde evrov. Slovenija je med tujimi vlagatelji na Hrvaškem na sedmem mestu. Lanske slovenske naložbe na Hrvaškem so znašale 225 milijonov evrov. V obdobju od 1993 do 2022 so hrvaška podjetja v Slovenijo vložila nekoliko več kot 1,5 milijarde evrov. Slovenija je na prvem mestu med državami po neposrednih hrvaških naložbah v tujini.

V segmentu maloprodaje, trgovine in distribucije so v preteklih letih kar nekaj slovenskih podjetij prevzela hrvaška in obratno, a razlika med njimi gotovo obstaja. Za Agrokor je bil najatraktivnejši nakup Mercator. Prevzem Mercatorja je potekal v več fazah, končan pa je bil pred dvema letoma, ko je lastništvo in pravice Agrokorja prevzela Fortenova groupa. Najpomembnejša distributerja iz te regije, Orbico in Atlantic Grupa, sta poskrbela tudi za pomembne prevzeme v Sloveniji. Tudi Orbico je svojo rast začel s prevzemom Emone, Atlantic pa je s prevzemom Droge izraziteje vstopil v proizvodni segment. Prevzemi v trgovinah so pomembni za celoten sektor, saj so zagotovili precejšnje povečanje izvoza hrvaških izdelkov na slovenski trg in obratno. Nekateri od teh izdelkov do takrat niso prišli na trg po drugih kanalih. Tako se v Mercatorjevi maloprodajni mreži tržijo številni slovenski živilski izdelki na hrvaškem trgu, po prevzemu pa se je začelo izrazitejše uveljavljanje hrvaških izdelkov na slovenskem trgu, med njimi tudi nekaj najbolj znanih blagovnih znamk hrvaških proizvajalcev.

Pomembni prevzemi so se zgodili tudi v segmentu distribucije in trgovine z avtomobilskimi deli. Dva največja hrvaška distributerja in trgovca z avtomobilskimi deli sta prevzela podjetja v Sloveniji. Tokić je prevzel Bartog, CIAK Grupa pa Potokarja.

Škofjeloški LTH, je že dolgo lastnik LTH Metalni lijev, a je pred leti zgradil obrat tudi v Čakovcu FOTO: Blaž Samec/Delo

V segmentu trgovine in distribucije računalniške elektronike in elektronskih naprav izstopa nakup M San Grupe oziroma njen prevzem Alterne. V tem delu ni bilo javnega in političnega odpora, čeprav je bil to dobro voden in uspešen posel. Verjetno zato, ker so to vendarle bila manjša podjetja. Nasprotovanja ni bilo, čeprav imamo v Sloveniji pomembnega avtomobilskega proizvajalca, kot je Revoz iz Novega mesta, in velike proizvajalce komponent za avtomobilsko industrijo. Eden takih proizvajalcev, škofjeloški LTH, je že dolgo lastnik LTH Metalni lijev, a je pred leti zgradil obrat tudi v Čakovcu. V bistvu so to prevzemi z namenom krepitve tržnega položaja in povečanja tržnega deleža ali dodane vrednosti. Enako velja za prevzem Sancta Domenice, ki je zdaj v lasti slovenskega Big Banga, pa tudi za prevzem slovenske Energije od hrvaškega Keindl Sporta.

Slovenski prevzemi v regiji, tudi na Hrvaškem so bili do finančne krize močno podprti s programi razvojne banke, vendar je bilo več prevzemov v Bosni in Hercegovini ter Srbiji kot na Hrvaškem, kjer so nekatere poskuse spremljale različne afere. Praviloma so se stopnjevale v predvolilnih letih. K sreči v zadnjih letih ni tako, zato prevzemi, združevanja in različna druga gospodarska dogovarjanja potekajo skoraj neopazno. Dragan Munjiza, strokovnjak za maloprodajo, podjetniški svetovalec in nekdanji direktor Konzuma in Lonie, ugotavlja, da je trgovinski sektor tako v Sloveniji kot na Hrvaškem v zadnjih desetletjih nadpovprečno dinamičen glede lastniške strukture in novih akterjev na trgu. »V obeh državah so investirale številne trgovske verige, po izvoru kapitala iz drugih držav Evropske unije, po obsegu prihodkov največ iz Nemčije, pomembne pa so tudi investicije iz drugih evropskih držav, tako v živilski maloprodaji kot v neživilskem delu trgovine. Zdaj poteka obravnava slovenskega trgovca Tuš, ki ga bo morda prevzela avstrijska skupina Rewe, šesta največja trgovska skupina v Evropi, kot konkurent pri prevzemu pa se omenja Mercator, ki je integriran v poslovanje hrvaške skupine Fortenova. V regiji so po kapitalu v hrvaško-slovenske trgovske verige vložili tudi grški, belgijski in drugi vlagatelji. Tako lahko sklepamo, da je razporeditev trga vedno znova zelo dinamična, glavni akterji pri distribuciji potrošnega blaga pa morajo v regionalni trgovinski verigi nenehno prilagajati svojo poslovno politiko glede na tujo konkurenco,« poudarja Dragan Munjiza.

Pri tem dodaja še, da če pregledamo izključno trg »živilske maloprodaje«, ugotovimo, da se na Hrvaškem ustvari skoraj dvakrat več prihodkov kot v Sloveniji. »Takšna razlika v prihodkih je največkrat posledica precej večjega števila prebivalcev oziroma je sezonski učinek, saj na Hrvaško pride na leto več kot 17 milijonov za nižje cene občutljivih turistov. Prednosti Slovenije so precej višji BDP na prebivalca kot na Hrvaškem in nižji logistični stroški, potrebni za poslovanje in pokritost trga, kar je tudi posledica geografije Slovenije. Prednost za potrošnike je nižji DDV na hrano, ki je v Sloveniji, ko govorimo o največjem številu artiklov, nižji za 16 indeksnih točk. Z nižjimi logističnimi stroški to omogoča ugodnejše končne cene,« razkriva Munjiza. Najpomembnejši razlogi za povezovanje kapitala hrvaških in slovenskih podjetij, kot poudarja, so stalni vstop na trge zunanjih igralcev, bližina trgov ter možnost sinergij na podobnih trgih. »Okusi in vedenje potrošnikov so podobni, prav tako zakonodajni in pravni okvir, tradicionalno je poznavanje tako trgov kot blagovnih znamk pri podjetnikih in končnih potrošnikih, manjše so jezikovne ovire, prebivalci so si podobni tudi po mentaliteti in kulturi, podobna je tudi struktura bančne in finančne industrije. Zelo pomembni so vplivi tradicionalnih pravil poslovanja, ki veljajo za vse trge in podjetja po svetu: presežek kapitala v bilanci stanja in možnost ugodnih naložb je najbolje izkoristiti za doseganje učinka 'ekonomije obsega', to je rasti dohodka in širjenje potrošniške baze, ki ju zmanjšuje nabavna vrednost blaga. Ta je največji strošek v trgovini. Sicer pa nabavna vrednost znaša od 69 do 75 odstotkov vseh stroškov trgovskega podjetja,« pojasnjuje Munjiza in dodaja, da se razume, da so pogoj za uspešen prevzem predhodno doseganje poslovne odličnosti na domačem trgu, ugodna kapitalska struktura in bilančni stroški, stroški financiranja, kakovosten in mednarodno preverjen človeški kapital, makroekonomska stabilnost in moč domačega gospodarstva. Distributerji na trgu FMCG, ki delujejo v več državah z več blagovnimi znamkami, so nepogrešljivi za trgovce na drobno, tako lokalno kot mednarodno. »Hrvaške znamke, kot so Vegeta, Leda, Zvijezda, Cedevita in Kraš, so v Sloveniji že desetletja znane, kot so slovenska Cockta in Barcaffe ali Argeta na Hrvaškem. Uvedba v distribucijo in na prodajna mesta ter trženje sta precej lažja in ugodnejša kot za nove ali oddaljene blagovne znamke. Vsak prevzem, če je pravilno izveden, prevzemnika obogati in prinaša kup novih tehnologij, človeških in drugih virov. Podjetje, ki prevzem izvede ima višji dohodek, postane pomembnejše za vse deležnike, tudi za lokalno politiko in finančni sektor,« dodaja Munjiza.

Mercator je prevzel Tuš. FOTO: Leon Vidic/Delo

Če analiziramo, kdo iz Hrvaške je vlagal v Slovenijo, lahko vidimo, da so to naredila najboljša in najagilnejša hrvaška podjetja, pri tem ni pomembno, katera med njimi so v popolni hrvaški lasti in ali je njihova lastniška struktura heterogena. Velik del tako največjih slovenskih kot hrvaških podjetij aktivno deluje in sodeluje na obeh trgih ter tudi na drugih trgih v regiji, ne glede na to, ali se je njihova lastniška struktura medtem spremenila. Prevzemi pokrivajo celoten spekter trgovine in proizvodnje potrošnega blaga – od bencinskih servisov, spletne trgovine, maloprodaje živil, vsega za dom in pisarno do maloprodaje, proizvodnje in distribucije globalnih in lokalnih blagovnih znamk FMCG. Največji je bil gotovo prevzem slovenske skupine Mercator, ki ga je izvedla hrvaška skupina Agrokor. Pozneje se je preimenovala v Fortenovo in spremenila tudi strukturo lastništva. Za poznavalce maloprodajnega trga je bil ta prevzem logičen, ki bil bil tak tudi, če bi se prevzem zgodil na drugi strani, saj je to način ustvarjanja močnega regionalnega trgovsko-proizvodnega velikana, ki deluje v vseh državah regije. Po konsolidaciji sodi med največje in najmočnejše družbe v jugovzhodni Evropi. »Strošek financiranja poslovanja Agrokorja in tudi samega prevzema je bil previsok v primerjavi z, denimo, stroškom financiranja, ki ga je ponudila Schwarz grupa ali drugi konkurenti. Najpomembnejši razlogi za ta prevzem so bili: večji obseg poslovanja, ki prinaša ugodnejšo nabavno ceno blaga, ugodnejše financiranje ter pridobitev človeškega kapitala, investitorjev in številnih prodajna mesta kot priložnost za umestitev regionalnih blagovnih znamk na celotni regionalni trg. Obstaja tudi dodatni učinek na druge dejavnosti, kot so kmetijstvo, transport oziroma gradnja, pri katerih regionalna podjetja spodbujajo večjo konkurenco ter uporabo lokalnih virov in proizvajalcev,« ugotavlja Munjiza. V tem smislu se omenja tudi Tokićev prevzem Bartoga, Big Bangov prevzem Sancta Domenice in Keindl Sportov prevzem Energije.

Največji hrvaški distributer avtodelov nam je povedal, da je pomen prevzema Bartoga zanje velik v vseh pogledih, pa naj gre za razvoj poslovanja mehanikov in partnerjev oziroma kakovosti storitev in podpore vsakemu vozniku, zaposlenim pa prinaša zadovoljstvo in omogoča razvoj. Z integracijo Tokića in Bartoga je nastala mreža 140 poslovalnic z več kot 1100 zaposlenimi, ki strateško pokrivajo vsa področja. V zadnjih dveh letih so odprli in prenovili več kot 20 poslovalnic. Upravljajo tudi mrežo okoli 60 servisov na Hrvaškem in prodajnih mest. »Z integracijo Bartoga v poslovanje Tokić grupe je ta dobila podporo v logistiki, know-howu, napredno tehnološko in digitalno infrastrukturo ter vsekakor bogate izkušnje pri prodaji avtodelov. Z blagovno znamko Bartog je Tokić naredil korak na zahodni trg in razširil svoje poslovanje z bogatimi izkušnjami v gumarskem sektorju, s katerim se je Bartog uveljavil v Sloveniji in regiji v svojem 30-letnem delovanju. Skupaj se razvijamo za nove kupce in trge, s še večjim obsegom prodaje in z novimi perspektivami. Sinergija ima pozitivne učinke na skoraj vsa področja poslovanja, na ljudi in razvoj tehnologije. Obe podjetji izmenjujeta dobre prakse in z veliko skupnimi izkušnjami vstopata v nadaljnji razvoj. Skupina Bartog in Tokić je zdaj še močnejša ter je postala zanimiv partner tudi za vse svetovne dobavitelje, ki jih imamo več kot 300. Pomembni smo tudi kot delodajalec. Poleg tega postajamo pomembni za vsako podjetje, katerega dejavnost temelji na transportu,« pojasnjuje Ilija Tokić, soustanovitelj družinskega podjetja Tokić. V razvoj Bartoga je bilo ob dvosmerni izmenjavi poslovnih znanj v prvih dveh letih povezovanja vloženih približno deset milijonov evrov obratnih sredstev. »Še naprej se razvijamo, učimo drug od drugega, vlagamo v zaposlene, poslovanje, saj se razvoj trga nikdar ne ustavi. Skupina Tokić kot članica ATR International, ki združuje največje svetovne distributerje prodajnih avtomobilov, meni, da je prihodnost avtomobilske industrije na globalni ravni, medtem ko deluje lokalno, torej regionalno,« ugotavlja Ilija Tokić. Z vstopom Hrvaške v območje z evrom sta dva trga, slovenski in hrvaški, v smislu strank in tudi operativno postala pravzaprav enoten trg. »Nekatere zakonitosti in razlike še obstajajo, le pogled na voznike in vozni park razkrije, kako podobni in specifični smo hkrati. Razlike so prisotne v vozniških navadah in izrabi prostega časa stanovalcev, tudi v povprečni plači. Na videz gre za podobna trga, geografsko povezana, a imata tudi razlike, ki jih je treba prepoznati in spoštovati v nadaljnjem razvoju. Skupni so nam ljudje in odgovornost do lokalne skupnosti s temeljnimi vrednotami, ki jih spoštujemo in ohranjamo,« poudarja Ilija Tokić, vodilni slovenski trgovec z izdelki široke potrošnje.

Big Bang Electronics je stoodstotni lastniški delež prevzel na začetku lanskega leta v družbi Sancta Domenica iz Svete Nedelje. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Big Bang Electronics je stoodstotni lastniški delež prevzel na začetku lanskega leta v družbi Sancta Domenica iz Svete Nedelje, katere lastnica je bila do prevzema Vesna Ramljak. S tem smo ustvarili močnega regionalnega igralca s 30 poslovalnicami v dveh državah oziroma dvema sodobnima spletnima trgovinama. Vsekakor je potrjen vodilni položaj na hrvaškem in slovenskem trgu s šestimi milijoni kupcev. Skupina bo imela več kot 550 zaposlenih. Big Bang, Big Partner in skupina Sancta Domenica je leta 2021 imela skupaj 255 milijonov evrov prihodkov, predvidevajo pa, da se bo do leta 2025 njihov skupni prihodek povečal na več kot 300 milijonov evrov.

»Za Sancta Domenico nam je uspelo najti strateškega partnerja, ki razume naše zgodbo, pozna panogo in na prvo mesto postavlja stranke in zaposlene. V strateškem partnerstvu z Big Bangom bo Sancta Domenica ohranila svojo blagovno znamko, hkrati pa bodo v podjetju ostali ključni kadri, ki so v preteklih letih večkrat dokazali, da so pripravljeni na vse izzive, je poudarila Vesna Ramljak, nekdanja lastnica in direktorica Sancta Domenice, ki bo imela tudi strateško vlogo v podjetju Sancta Domenica, ki ga je pred 23 leti ustanovila. To je postalo eden najprepoznavnejših trgovcev zabavne in zabavne elektronike ter gospodinjskih aparatov v regiji in ima vodilni položaj na hrvaškem trgu prenosnih računalnikov, igričarstva, pametnih telefonov, televizorjev, avdio- in videoopreme. Skupina Big Bang je bila ustanovljena leta 1991 (blagovna znamka sama je bila rojena dve leti pozneje, ko je bila odprta prva trgovina v Ljubljani), do prevzema Sancta Domenice je imela v Sloveniji 17 trgovin in skoraj 32.000 kvadratnih metrov prostora, njegova spletna trgovina pa je ena najbolj obiskanih v Sloveniji prodajne spletne strani. »Obe podjetji imata zelo podoben pogled na posel, saj postavljata stranke na prvo mesto, tehnologija pa je zapisana v njunem DNK. Big Bang in Sancta Domenica sta že najboljša na svojem trgu, zdaj pa začenjata na skupni cesti v regiji. S skupno in večjo zgodbo bomo lahko kupcem še naprej na obeh trgih zagotavljali še večjo ponudbo izdelkov in najboljšo uporabniško izkušnjo,« je ob objavi prevzema poudaril Uroš Mesojedec, glavni izvršni direktor Big Banga. Eden vodilnih trgovcev na drobno in debelo s športnimi oblačili ter opremo v regiji Keindl Sport pa je prevzel domžalsko Energijo, specializirano trgovino s kolesi in kolesarsko opremo. To je prvi čezmejni nakup Keindl Sporta. Konsolidirani prihodki družbe Keindl Sport skupaj presegajo 20 milijonov evrov. Keindl Sport je postal vodilni distributer v maloprodaji in spletni trgovec v segmentu koles in kolesarske opreme na Hrvaškem, prisoten je v Sloveniji, BiH, Srbiji, Črni gori in Severni Makedoniji. »Po opravljenem velikem delu pri povečevanju ponudbe in dostopnosti naših izdelkov v trgovinah s kupci na Hrvaškem, smo s prevzemom Energije naredili preboj v maloprodaji v Sloveniji, ki je za nas izjemno pomemben trg. Imamo velike načrte, Keindl Sport nadaljuje visoko rast. Želimo biti prepoznavni kot najbolj želen ponudnik pri nakupu kolesarske in športne outdoor opreme v regiji,« je dejal Kristijan Keindl, ustanovitelj in direktor podjetja Keindl Sport.