Najambicioznejši načrt Bosqar Investa v skoraj 20 letih poslovanja

Eno največjih hrvaških podjetij je leto 2024 označilo za leto velikih načrtov. Meritus ulaganja, holdinška družba Skupine Mplus, se je junija preimenovala v Bosqar Invest in doživela popolno prenovo blagovne znamke, na domačem kapitalskem trgu izdajajo nove delnice, odločili pa so se, da bodo postali tudi vodilni v živilskem sektorju v regiji.

Staro ime ne bo šlo v zgodovino, ampak se bo Mplus odslej uporabljal le za BPTO-vertikalo skupine oziroma za tisti del skupine, ki zagotavlja storitve kontaktnega centra in s tem povezane tehnološke rešitve.

Omenjeni BPTO je njihov najmočnejši segment poslovanja, na katerem so bili zgrajeni temelji skupine, danes pa ima Bosqar poleg BPTO še tri vertikale: vertikalo upravljanja kadrov (človeški viri) in družbe, ki poslujejo v okviru Skupine Workplace in so imetniki licence Manpower za osem držav v regiji, poslovno vertikalo e-trgovina, v kateri so pod blagovno znamko Eplus Ventures združena podjetja, ki poslujejo po skupnem poslovnem modelu e-trgovine, in najnovejšo kmetijsko-živilsko vertikalo.
Vstop v živilski sektor je najambicioznejši načrt skupine v nekaj manj kot dvajsetih letih poslovanja. Maja letos so namreč za 50 milijonov evrov kupili 51-odstotni delež v slovenski kmetijsko-živilski Skupini Panvita. Načrt prevzema je, da bo Bosqar postal vodilni v živilski industriji v jugovzhodni Evropi.

»Pred kratkim smo prejeli potrebna regulatorna soglasja za prevzem Skupine Panvita, vključno s soglasjem Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence. Še vedno nas čaka delo, ki ga je treba opraviti za sklenitev posla, kar je po trenutnih načrtih in ob upoštevanju tržnih razmer predvideno v četrtem četrtletju letošnjega leta,« pojasnjuje Darko Horvat, predsednik uprave družbe Bosqar Invest.

Začetki družbe Bosqar

Podjetje ustanovitelja in večinskega lastnika Stipeta Oreškovića je bilo ustanovljeno leta 2007, pionir v zagotavljanju storitev kontaktnih centrov v jadranski regiji, takratni Mplus, pa je kmalu postal največje samostojno podjetje za tako imenovano zunanje izvajanje poslovnih procesov in tehnologije (BPTO) v jugovzhodni Evropi. Toda širitev podjetja in realna rast prihodkov sta se začeli v letu 2016. Od takrat so prevzeli 57 podjetij.

»Naša razvojna strategija temelji na prevzemanju perspektivnih in kakovostnih podjetij, za katera vemo, da lahko z našo podporo postanejo še boljša. Na splošno je ideja, da z vsakim prevzemom okrepimo skupino z novo vrednostjo in viri, ki jih do takrat nismo imeli, ne glede na to, ali gre za strokovne kadre, dostop do trgov, tehnologije ali specifična znanja,« pojasnjuje predsednik uprave.

Bosqar Invest sestavlja 72 podjetij iz 19 držav, zaposluje okoli 14.000 ljudi, lani pa je ustvaril 303 milijone evrov prihodkov. Skupina je imela v prvih devetih mesecih letošnjega leta več kot 217 milijonov evrov prihodkov, kar je za celo 68 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Glavne razloge za tako hitro rast gre iskati prav v prevzemih in delovanju na tujih trgih. Država, kjer Bosqar Invest zasluži največ, je Turčija, od koder prihaja 27 odstotkov prihodkov. Sledijo Srbija (19 odstotkov), Hrvaška (16 odstotkov), Nemčija (12 odstotkov) in Slovenija (10 odstotkov).

Darko Horvat, predsednik uprave Bosqar Investa, se je odločil narediti korak naprej in vstopiti v popolnoma novo panogo. FOTO: BOSQAR INVEST

Štiri vertikale

Konec leta 2022 je Bosqar sklenil partnerstvo s skupino podjetij, ki jih upravlja ameriški Manpower, ena vodilnih svetovnih agencij za izbor in iskanje kadrov, ki jih nato ponudi podjetjem. Iz družbe so sporočili, da so s to potezo vstopili v novo fazo poslovanja in postali vodilna regionalna skupina za upravljanje kadrov, ki vključuje 14 operativnih podjetij v šestih državah jugovzhodne Evrope.

S sodelovanjem z drugimi poslovnimi vertikalami ima Skupina Workplace močan potencial za povečanje števila strank, poudarek pa je na pridobivanju vrhunskih globalnih strank, pojasnjujejo v družbi. Njen portfelj vključuje 1001 podjetje iz različnih sektorjev.
Pred letom dni, septembra 2023, je bila ustanovljena še tretja vertikala – e-trgovina, ki posluje pod blagovno znamko Eplus Ventures. Ta je nastala zaradi prevzemov Megabona (platforma za turistične zmogljivosti) in Pink Pande (platforma za lepoto in kozmetiko). Podjetji trenutno delujeta neodvisno, prvi korak k doseganju sinergije pa je bil narejen z imenovanjem enega izvršnega direktorja za obe.

Hrvaška in Slovenija ter Nemčija in Italija so prepoznane kot glavni trgi za nadaljnji razvoj te vertikale. Večino prihodkov še vedno prinaša BPTO. Lani je ta poslovna vertikala ustvarila 69 odstotkov vseh prihodkov in predstavljala 85 odstotkov deleža EBITDA (dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo, eden od kazalnikov uspešnosti poslovanja podjetja s poudarkom na likvidnosti). Prednost pred konkurenco v tem poslovnem segmentu pojasnjujejo z agenti, ki govorijo več jezikov (po katerih je veliko povpraševanje), ter z zelo raznoliko bazo strank z omejenim tveganjem koncentracije in izjemno nizko stopnjo fluktuacije zaposlenih.

Slovenski trg

V hrvaški družbi pravijo, da Skupino Panvita vidijo kot bodočega konsolidatorja primarne in sekundarne industrije v regiji in da nameravajo zgraditi močno skupino, ki bo regijo oskrbovala s svežo hrano. FOTO: Jože Suhadolnik

Zadnjo vertikalo so vzpostavili letos in gre za, kot rečeno, najambicioznejši načrt korporacije doslej. Skupina Panvita je ena vodilnih slovenskih kmetijskih in mesnopredelovalnih družb, katere tradicija sega v leto 1922. V vsem tem času je doživela že različne preobrazbe, poslovanje je razširila na več panog kmetijstva in mesne proizvodnje, danes pa je organizirana v dva ključna segmenta: Panvita Agri (kmetijstvo) in Panvita Mesnine (meso in mesni izdelki).

Razlogov, zakaj se je družba Stipeta Oreškovića odločila za prevzem Panvite, je več.

Zaradi vertikalno integriranega poslovnega modela lahko Skupina Panvita ublaži tržno volatilnost cen blaga; primarni segment podjetja (poljedelstvo in živinoreja) zagotavlja surovine za sekundarni segment (proizvodnja mesa), kar pomeni pomembno neodvisnost v dobavni verigi za sekundarni segment. Verjamejo tudi v močno vodstveno ekipo podjetja, ki jo vodi predsednik uprave Peter Polanič, človek z dolgoletnimi izkušnjami v industriji.

V hrvaški družbi pravijo, da Skupino Panvita vidijo kot bodočega konsolidatorja primarne in sekundarne industrije v regiji in da nameravajo zgraditi močno skupino, ki bo regijo oskrbovala s svežo hrano.

»Vstop v Skupino Panvita je ena v nizu uspešnih naložb v Sloveniji, ki smo jih uresničili v preteklih letih, razumemo pa jo tudi kot naložbo v razvoj slovenske industrije. V Sloveniji trenutno poslujemo v treh poslovnih vertikalah, zunanjem izvajanju poslovnih procesov (BPO), upravljanju kadrov in e-trgovini, na slovenskem trgu pa smo prisotni od leta 2017, ko smo prevzeli BPO-družbi Linea Directa in CDE Nove Tehnologije,« pojasnjuje Horvat.

Kako pomemben je zanje ta trg, pove podatek, da so od leta 2017 njihovi poslovni prihodki v tej državi narasli s 3,3 na 39,1 milijona evrov. Investirali so tudi v IEDC – Poslovno šolo Bled, ker je to država v regiji, v kateri so izpeljali največ naložb, pa pravijo, da na Slovenijo gledajo kot na domači trg.

»Naložba v Skupino Panvita za nas pomeni nadaljevanje naše uspešne strategije 'nakup in gradnja' (ang. buy and build), s katero utrjujemo razdrobljene trge regionalnih podjetij v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi ter širimo poslovanje v nove industrije. Prav takšno priložnost vidimo v živilski industriji. Živilsko-kmetijska industrija v regiji namreč še vedno ni konsolidirana, trg je poln manjših podjetij, ki pogosto nimajo jasne strategije širitve in rasti. Poleg tega je veliko teh podjetij zasebnih, pogosto v družinski lasti. Zato vidimo Panvito kot idealno platformo za združevanje takšnih podjetij, saj je dobro pozicionirana za širitev v katero koli smer,« pojasnjuje Horvat in dodaja, da družba že sodeluje z vodilnimi svetovnimi podjetji v živilski industriji prek obstoječih poslovanj v BPO-industriji.

Živilsko-kmetijska industrija v regiji še vedno ni konsolidirana, trg je poln manjših podjetij, ki pogosto nimajo jasne strategije širitve in rasti, ocenjujejo v Bosqar Investu. Foto Jože Suhadolnik

Dokapitalizacija družbe

Ambiciozna strategija diverzifikacije poslovanja, predvsem s prevzemi, »ne bi bila mogoča brez kapitala, ki je prišel zunaj družbe«. V zadnjih desetih letih so v družbo vlagali številni vplivni igralci, kot sta MidEuropa Partner, eden vodilnih »private equity« investitorjev v srednji in vzhodni Evropi, in Convex Holding, predvsem pa je zanje pomembna dokapitalizacija, dogovorjena z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), s katero so lani jeseni podpisali pogodbo v vrednosti 60 milijonov evrov.

Gre za eno največjih naložb te banke v poslovni sektor na Hrvaškem. Poudariti je treba tudi, da je bila v isto skupino že opravljena naložba; ob njeni izdaji prve trajnostne obveznice na Hrvaškem, ko je EBRD vpisala 10 milijonov evrov od 40 milijonov evrov te izdaje ESG-obveznic. S to zadnjo prerazporeditvijo lastniških deležev je EBRD prevzela 28,3 odstotka delnic družbe, Bosqar pa z 59,7-odstotno večino še vedno ostaja največji lastnik. Po novi razdelitvi je delež MidEurope 10,7-odstoten, Convex Holding pa ima v lasti 1,3 odstotka družbe.

»Povečano povpraševanje po naših storitvah je povzročilo potrebo po dodatnih vlaganjih v razvoj BPO-poslovanja. Partnerstvo z EBRD kot vodilno pri financiranju ekonomsko vključujočih projektov je strateška in vrednostna izbira, ne le komercialna,« so lani sporočili iz uprave.

Prenova blagovne znamke in delnice

Letos junija se je družba Meritus ulaganja, na hrvaškem trgu znana kot Mplus Grupa, preimenovala. S pomočjo agencije so se odločili za ime Bosqar Invest. V agenciji Bruketa&Žinić&Grey pojasnjujejo, da so »navdih zanj dobili tudi pri boškarinu, avtohtonem govedu, ki je enako ambiciozno in optimistično kot biki z Wall Streeta«.

Glavna skupščina družbe je v istem mesecu predstavila načrt, da se bo osnovni kapital povečal s 13,03 milijona evrov na največ 15,6 milijona evrov z izdajo nekaj več kot 196 tisoč novih delnic. Denar, zbran s povečanjem osnovnega kapitala, nameravajo vložiti v financiranje 50 milijonov evrov vrednega nakupa Panvite.

»Erste & Steiermärkische Bank, UniCredit Bank, podružnica Milano, in Zagrebačka banka nastopajo kot skupni globalni koordinatorji v zvezi z omenjenim povečanjem osnovnega kapitala,« je zapisano v sporočilu. To bo tretji vstop družbe na hrvaški kapitalski trg.

V družbi Bosqar Invest menijo, da je zanimanje za njihove delnice veliko in da bodo zlahka zbrali denar. »Na rast premoženja družbe Bosqar konec leta 2023 v primerjavi z letom 2022 najbolj vpliva prevzem več podjetij iz kadrovskega sektorja. Skupina je finančno stabilna z nizkim razmerjem med neto dolgom in prilagojenim EBITDA, kljub realiziranim poslom, ki so bili delno financirani s strukturiranim finančnim dolgom, je konsolidirani neto dolg še vedno na nizki ravni,« sporočajo v predstavitvi za bodoče vlagatelje in kupce delnic.

Na vprašanje, ali kmalu načrtujejo vstop v nove panoge, Darko Horvat, predsednik uprave Bosqar Investa, odgovarja, da takšne možnosti ne izključuje.