Ladja Galeb bo letos postala velika reška zanimivost

Muzej mesta Reke pripravlja stalno muzejsko razstavo, na kateri bo prikazana bogata in neverjetno zanimiva zgodovina ladje. Mesto Reka pa išče partnerja oziroma najemnika za komercialne vsebine na ladji, ki vključujejo gostinsko ponudbo in možnost ureditve nastanitvenih zmogljivosti. Potencial te ladje za reški turizem in dejavnosti, povezane s turizmom, je izjemno velik. Galeb bo privezan na reškem Molu longo, v sklopu potniškega pristanišča, tik ob lokaciji za privez križark, ki jih je na Reki vsako leto več. Po ocenah bo ladjo Galeb že v prvem letu obiskalo približno 50.000 ljudi. Turistični potencial Galeba je še toliko večji, saj Reka po vseh kazalnikih dosega kontinuirano desetletno rast turizma. Tako so leta 2023 imeli 21 odstotkov več prihodov gostov kot leta 2022, tuji turisti pa predstavljajo 81 odstotkov vseh turistov na Reki. Število obiskovalcev s križark se giblje okoli 50.000 na leto.

Paluba, namenjena različnim dogodkom FOTO: Mesto Reka

Za vlagatelje v gostinsko dejavnost je na ladji Galeb več kot 600 m² površin za pripravo in strežbo hrane in pijače ter skoraj 300 m² terase na ladijski palubi – skupaj 940 kvadratnih metrov. Poleg tega je na voljo 400 m² površin za ureditev nastanitvenih zmogljivosti z možnostjo prilagajanja prostora potrebam najemnika glede števila sob, ležišč in sanitarij. Mesto je odprto tudi za druge možnosti ureditve komercialnih delov ladje, kot so večnamenske dvorane za različne dogodke, organizacijo rojstnih dni, porok, raznih družabnih in zabavnih dogodkov in podobno.

FOTO: Mesto Reka

Galeb je doslej pritegnil veliko pozornost tuje javnosti, predvsem tujih medijev, ki nanj gledajo kot na materialno pričo zgodovinskega obdobja po drugi svetovni vojni, ko je nastalo in se razvijalo gibanje neuvrščenih. Ladja ima v svoji 87-letni zgodovini zapisane različne namene uporabe, pa tudi neverjetne zgodbe o več potopih, reševanju in obnovi. Zgradili in splavili so jo leta 1938 v ladjedelnici Ansaldo v Genovi v Italiji, pod imenom Ramb III. Namenjena je bila za prevoz tovora. V Evropo naj bi prevažala eksotično sadje, s tem namenom je njeno gradnjo naročilo italijansko podjetje Regia Azienda Monopoli Banane (RAMB). To je bila tretja od skupaj štirih ladij te družbe. Ob začetku druge svetovne vojne so Ramb III spremenili v spremljevalno ladjo italijanske vojne mornarice, prevažala je hrano za italijanske vojake v Afriki. Po kapitulaciji Italije leta 1943 so jo prevzeli Nemci in jo spremenili v minopolagalca. V tej vlogi je ladja položila več kot 5000 min v Kvarnerju in severnem Jadranu. Novembra 1944 so jo med bombardiranjem reškega pristanišča potopila zavezniška letala. V pristanišču je bila potopljena tri leta, potem pa jo je leta 1947 z dna dvignilo splitsko podjetje Brodospas. Ladjo so odvlekli do Pulja, v ladjedelnico Uljanik, kjer so jo razstavili, ponovno sestavili in povsem obnovili ter uredili v šolsko ladjo Jugoslovanske vojne mornarice.

Galeb je leta 1953 odplul v London, ker sta Josipa Broza Tita gostila Winston Churchill in kraljica Elizabeta II. FOTO: Topfoto/Profimedia

Galeb je na svojo prvo pot v tujino leta 1953 odplul v London, kjer sta Josipa Broza Tita gostila Winston Churchill in kraljica Elizabeta II. Po Londonu so sledila številna potovanja po azijskih in afriških državah, katerih namen je bil promovirati ideje in politiko neuvrščenosti v svetu, ki ga je prizadela razdelitev na vzhodni in zahodni blok. Četrto življenje Galeba bo muzejsko. Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške je ladjo Galeb leta 2006 razglasilo za kulturno dediščino, nato pa jo je odkupilo mesto Reka z namenom, da jo preuredi v prvo hrvaško ladjo muzej.

Naročnik oglasne vsebine je Mesto Reka.