Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Kariera

V šolo ne le med zvezke, ampak tudi k projektom

Možnosti za prakso in stik z morebitnimi delodajalci je veliko: od projektov na fakulteti, delavnic do študentskega dela.
Študenti se vključujejo v projekte v podjetjih in svoje znanje uporabijo v praksi. FOTO: Blaž Samec/Delo
Študenti se vključujejo v projekte v podjetjih in svoje znanje uporabijo v praksi. FOTO: Blaž Samec/Delo
Mojca Boštele
24. 9. 2018 | 20:00
5:28
Linearno popotovanje od osnovne, srednje šole pa do študija, ne da bi se šolajoči vsaj površno srečali s svojim poklicem ali celo prihodnjim delodajalcem, je danes skorajda nepredstavljivo. Odgovore na vprašanje, kako uspešneje vstopiti na trg dela, danes poskušajo ponuditi že šole in fakultete, mladim so na voljo karierni centri in množica drugih organizacij, ki ponujajo številna izobraževanja in neposredne izkušnje.


Delavnice, izobraževanja med šolanjem


Na vprašanje, kako naj se šolajoči že med študijem pripravljajo na trg dela, vodja Kariernih centrov Univerze v Ljubljani Maja Dizdarević odgovarja: »Z vključevanjem v univerzitetno okolje, mreženjem in informiranjem.«

Pomembno je pridobivanje izkušenj v tujini, mladim, študentom in brezposelnim, pa je na voljo veliko oblik brezplačnega izobraževanja (nekaj jih najdete v tabeli), ki v središče postavljajo povečanje konkurenčnosti na trgu dela. Pomembno je tudi pridobivanje prvih delovnih izkušenj, saj je to dober način, da človek lažje prepozna področje, ki ga zanima, in po drugi strani oceni, kje je njegovo znanje pomanjkljivo. Ne kaže pa pozabiti niti na oblikovanje in dopolnjevanje kariernega portfolia.

Nekaj predlogov za dodatno izobraževanje. Foto Delo
Nekaj predlogov za dodatno izobraževanje. Foto Delo


Prav ta je v osrčju projekta Nefiks – financirata ga slovenska vlada in EU – ki med drugim ponuja brezplačen sistem beleženja neformalno pridobljenega znanja e-Nefiks. »Konkretno to pomeni, da lahko delodajalci svoje prihodnje zaposlene izbirajo med tistimi mladimi, ki so dovolili vpogled v svoje kompetence, ki so jih potrdili prejšnji delodajalci,« pojasnjuje vodja projekta Alenka Blazinšek.
 

Študentsko delo izberite z razmislekom


Pomembna izkušnja, za marsikoga tudi nuja, je študentsko delo. Po besedah Saše Praček iz E-študentskega servisa kar 60 odstotkov tistih, ki so se podjetju pridružili še v študentskih letih, tam ostane tudi, ko študij končajo. Mladim svetuje, naj si v višjih letnikih študija najdejo delo, neposredno povezano s poklicem, ki bi ga radi v prihodnje opravljali. »Tako si lažje odprejo pot do redne zaposlitve.«

Maja Dizdarević prav tako opozarja na pasti pri pridobivanju neposrednih delovnih izkušenj: »Vse prehitro se lahko študenti ujamejo v zanko – izbirajo dela, ki so dobro plačana, a nimajo dodatne vrednosti za profesionalni razvoj.« Prevelika zaposlenost pa lahko slabo vpliva tudi na študij ali vsaj študijski uspeh.


Študentska formula in brezpilotno letalo


Pot do konkretnih izkušenj s poklicem ni le študentsko delo, tudi fakultete na vse več načinov skrbijo za povezovanje z gospodarstvom in morebitnimi prihodnjimi delodajalci. »Sodelujemo s številnimi podjetji, prek katerih smo partnersko povezani na raziskovalnem področju ter pri praktičnem usposabljanju študentov. Večina diplomskih oziroma magistrskih del nastane v povezavi z industrijo,« pravijo na ljubljanski fakulteti za strojništvo. Študente spodbujajo, da se vključijo v industrijske projekte in tako svoje znanje uporabijo v praksi. Prav zdaj se njihovi študenti v sodelovanju z mentorji in partnerskimi podjetji preizkušajo v sestavljanju študentske formule in brezpilotnega letala.

Na fakulteti za matematiko in fiziko imajo s potencialnimi delodajalci navezane trajne stike, tudi z različnimi projekti in delovno prakso. Delodajalcem na svoji spletni strani ponujajo prostor, kjer lahko brezplačno povprašujejo po njihovih študentih, ki sicer z iskanjem službe nimajo nikakršnih težav. »Naši študentje in diplomanti so iskan kader, zato se delodajalci obrnejo kar neposredno na nas,« se pohvalijo.

»Ekonomska fakulteta s poslovnim svetom prepleta vse svoje dejavnosti ter s tem ustvarja stičišče idej in priložnosti, ki so pozitivne za vse deležnike,« sporoča Dušica Vehovar Zajc. Študentom so se tako v predavalnicah pridružili gostje iz prakse, podjetja razpisujejo teme diplomskih in magistrskih nalog. V okviru predmetov študenti skupaj z mentorjem na fakulteti in iz podjetja odgovarjajo na dejanske izzive iz gospodarstva. Vključili so se tudi v študentske inovativne projekte za družbeno korist.


Zveze in poznanstva


In zakaj je stik s poklicem že med šolanjem tako pomemben? »Sodelovanje z gospodarstvom že med študijem diplomantom in študentom nedvomno omogoča lažjo pot do zaposlitve kot tudi približevanje potrebam in spremembam v gospodarstvu,« pravijo na ekonomski fakulteti. Boljši je vpogled v lastne karierne želje, potenciale in s tem tudi lastno zadovoljstvo, poudarjajo na strojni fakulteti.

Podobno na vprašanje, zakaj naj mladi študij dopolnijo s praktičnimi izkušnjami, odgovarja Maja Dizdarević iz Kariernih centrov: »Ker dobijo neprecenljivo znanje in izkušnje, uvid v svoje sposobnosti in priložnosti za izboljšave, se osebno in profesionalno razvijajo ter gradijo svojo socialno mrežo, ki jim lahko pomaga na nadaljnji študijski in karierni poti.«

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine