Trg dela se spreminja: kakšno znanje potrebujejo naši otroci?

Če je bila še pred desetletjem med devetošolci najbolj priljubljena izbira ob zaključku osnovne šole gimnazija, je danes trend popolnoma drugačen. Po eni strani zahteve na trgu dela, po drugi pa ponovna uveljavitev poklicev, ki so bili nekaj časa zapostavljeni – poklicno in strokovno izobraževanje doživlja preporod, kar dokazujejo tudi podatki statističnega urada: v preteklem šolskem letu je bilo v poklicne, tehniške in strokovne srednješolske programe vpisanih kar 65,3 % vseh dijakov.

Kakšne so največje prednosti poklicnega izobraževanja

Trg dela se je v zadnjem obdobju znašel pred novo resničnostjo: kroničnim pomanjkanjem ustreznih kadrov, ki so brez ustrezne izobrazbe, poklicno specifičnih znanj in delovnih izkušenj. To nakazuje na to, da primanjkuje kadra s poklicno izobrazbo, je prepričana Sara Gošnak iz Centra za poklicno izobraževanje. In to je tudi prvi razlog, zakaj je vpis v strokovno šolo prava odločitev. »Poklicno in strokovno izobraževanje pripravi mlade za vstop na trg dela. Izurjeni, visoko kvalificirani delavci v različnih panogah so vselej iskan kader in imajo po zaslugi praktičnih znanj in veščin načeloma več možnosti za zaposlitev.«

Poklicno izobraževanje je veliko bolj specifično in ne zajema le splošnih predmetov, temveč tudi strokovne module, v katerih dijaki pridobijo tako strokovnoteoretično znanje kot tudi praktične spretnosti. Pomemben del poklicnega in strokovnega izobraževanja je tudi praktično usposabljanje z delom, pri katerem mladi pridejo v stik z delodajalci in se urijo v svojem poklicu v realnem delovnem okolju.

V preteklem šolskem letu je bilo v poklicne, tehniške in strokovne srednješolske programe vpisanih kar 65,3 % vseh dijakov. FOTO: Depositphotos

Poleg potreb na trgu dela pa je velika prednost poklicnega izobraževanja tudi ta, da imajo mladi po tri- ali štiriletni šoli že poklic z zaključeno izobrazbo, s katero se lahko že pri osemnajstih letih uspešno zaposlijo.

In če nekoč dobijo željo po vpisu na višjo raven izobraževanja, to tudi ni težava. Po opravljeni poklicni maturi se namreč lahko neposredno vpišejo v višjo ali visoko strokovno šolo, ob opravljenem dodatnem petem predmetu iz splošne mature pa tudi v univerzitetne programe, ki to dopuščajo.

Kateri so najbolj iskani poklici

Potrebe po različnih poklicnih kadrih se spreminjajo v skladu s tem, kar se v družbi dogaja, zato je težko izpostaviti samo določene poklice. »Vsekakor pa se lahko osredotočimo na določena področja, kot so trajnostni razvoj, digitalizacija, socialna oskrba in zdravstvo ter različne storitve,« pojasnjuje Sara Gošnak. Ob tem je pomembno, da vsak najstnik pri sebi prepozna željo po raziskovanju določenih veščin in hkrati že pred vstopom v izobraževalni sistem pregleda vse možnosti, ki so na voljo. In teh je v Sloveniji resnično dovolj.

Na voljo je namreč kar pet vrst poklicnega in strokovnega srednjega izobraževanja na različnih stopnjah. Med seboj se razlikujejo po vstopnih pogojih, trajanju ter načinu zaključka in možnostih nadaljnjega izobraževanja.

Tako nižje poklicno izobraževanje traja dve leti, srednje poklicno pa tri – obe vrsti se končata z zaključnim izpitom. Srednje strokovno izobraževanje traja štiri leta in se zaključi s poklicno maturo. S poklicno maturo se zaključita tudi poklicno-tehniško izobraževanje, ki traja dve leti in nadgrajuje srednje poklicno izobraževanje, ter poklicni tečaj, ki traja eno leto in je namenjen dijakom, ki so uspešno končali štiri letnike gimnazije ali strokovne šole (brez mature) ter želijo pridobiti strokovno izobrazbo.

Odlična priložnost, da bodoči srednješolci od blizu preverijo različne poklice, je tudi tekmovanje SloveniaSkills. FOTO: Depositphotos

Še vedno pa pri mladih na izbiro izobraževalnega programa vplivajo večinoma končni šolski uspeh oz. točke, pogosto pa je odločitveni dejavnik tudi oddaljenost srednje šole od doma ali celo nadaljevanje družinske tradicije. »Najbolj priljubljeni so programi, ki izvajajo izobraževanja za poklice, ki so tudi javnosti splošno bolj znani in priljubljeni. Zato se na Centru RS za poklicno izobraževanje s projekti, kot je Promocija poklicnega izobraževanja 2021–2022, trudimo ozaveščati javnost o poklicih, ki so manj znani, a lahko ponujajo uspešno karierno pot.«

Na odločitev, katero poklicno pot izbrati, bi moral vplivati tudi seznam t. i. deficitarnih poklicev. To so poklici, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev. »Za spodbujanje mladih za vpis v te izobraževalne programe Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije vsako leto objavi razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice. Poleg deficitarnih poklicev pa je treba več pozornosti nameniti tudi poklicem, ki bodo kreirali našo prihodnost, torej poklicem prihodnosti,« poudari Sara Gošnak.

Spoznajte več kot 500 poklicev in 150 šol v Sloveniji.

Vendar pot do čiste brezskrbnosti v poklicni karieri je danes precej drugačna kot nekoč, kar potrjuje tudi Sara Gošnak. »Za svetlo poklicno prihodnost ne bo dovolj le ena pridobljena diploma oz. spričevalo, pripravljeni morajo biti na vseživljenjsko učenje. Zelo velik pomen dobivajo tudi različne kompetence, ki postajajo v premikanju po trgu dela pomemben spremljevalec zaključeni izobrazbi.« Dijaki in iskalci zaposlitev bodo morali svoje veščine ves čas dopolnjevati, tako da bo rek Več znaš, več veljaš v prihodnosti še kako aktualen.

Na odločitev, katero poklicno pot izbrati, bi moral vplivati tudi seznam t. i. deficitarnih poklicev. FOTO: Depositphotos

Dodatna spodbuda – tekmovanja, v katerih pokažejo, kar znajo

Odlična priložnost, da bodoči srednješolci od blizu preverijo različne poklice, je tudi tekmovanje SloveniaSkills; gre za nacionalno tekmovanje v poklicnih spretnostih za mlade, ki ga vsako leto organizira Center za poklicno izobraževanje. Letos so se mladi iz vse Slovenije pomerili v 11 različnih panogah: aranžerstvu, frizerstvu, cvetličarstvu, IKT, kamnoseštvu, mehatroniki, kuharstvu, slikopleskarstvu, strežbi, pohištvenem in stavbnem mizarstvu.

Tekmovanje vsako leto pritegne veliko zanimanje med mladimi, ki se tako lahko predstavijo in od blizu preverijo, kakšna je njihova konkurenca na trgu dela. Je tudi priložnost za spoznavanje, deljenje izkušenj in kompetenc ter nemalokrat tudi za rušenje kakšnega tabuja: ko mlada dekleta zablestijo med moško konkurenco in pokažejo veščine tudi na področjih, kjer smo v preteklosti srečevali predvsem moške. In seveda obratno.

Tekmovanje SloveniaSkills pa je tudi veliko več, saj zmagovalci dobijo vstopnico za prestižno mednarodno tekmovanje EuroSkills, na katerem se pomerijo s sotekmovalci iz 32 držav. Naši predstavniki so od tam že prinesli medalje. Naslednji tak dogodek bo septembra 2023 v Gdansku na Poljskem.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Naročnik oglasne vsebine je Center za poklicno izobraževanje