Priseljenci iz EU v Sloveniji najtežje do dela

Podatki Eurostata za leto 2017 kažejo, da je na Češkem 79 odstotkov migrantov (20–64 let), rojenih zunaj EU, zaposlenih, tri četrtine ali več priseljencev iz tretjih držav dela tudi v Romuniji in na Portugalskem, v Sloveniji jih je malo pod 70 odstotkov, kar nas uvršča na 11 mesto in precej nad povprečjem EU, ki je malo čez 60 odstotkov. Le dobra polovica jih dela v Belgiji, nekaj več pa v Grčiji in Franciji.

Največja zaposlenost med priseljenci iz držav EU je v Veliki Britaniji, in sicer 84-odstotna, na Portugalskem, Švedskem in Estoniji – povsod dela več kot 80 odstotkov priseljencev iz EU. V Sloveniji je ta delež okrog 65 odstotkov, manjši je le še v Latviji, Italiji in Grčiji. Slovenija, Slovaška in Latvija so edine države, v katerih je najmanjša stopnja zaposlenosti prav v tej skupini prebivalcev, na ravni EU pa je v tej skupini zaposlenost največja – več kot 75-odstotna.

Se pa uvrščamo med države, v katerih je zaposlenost največja med doma rojenimi prebivalci, a smo s približno 75-odstotno zaposlenostjo tik nad povprečjem EU. Največji delež doma rojenega prebivalstva je zaposlenega na Švedskem, dela jih približno 87 odstotkov, okrog 80 odstotkov pa v Nemčiji, na Nizozemskem, Danskem, Veliki Britaniji in Estoniji. V Grčiji je zaposlenih manj kot 60 odstotkov ljudi, ki so se rodili v tej državi, v Italiji je ta delež le malo nad 60 odstotkov.

Grčija, Italija, Malta, Slovaška, Poljska ni Češka so države, kjer je zaposlenost med vsemi tremi kategorijami skoraj enaka.