Nova doba pravil

Že nekaj časa je jasno, da na finančnih trgih vstopamo v novo dobo, kjer bodo pravila drugačna. Vse več je namreč razhajanj med politikami držav, regij in centralnih bank. Postavljanje individualnih interesov pred skupne samo še potrjuje tezo, da je verjetno največja finančna kriza v bližnji zgodovini stvar preteklosti. Pred nami pa je zgodovinsko bolj »normalno« okolje. To seveda ne izključuje dejstva, da ne bo novih recesij in težav. A ukrepi za reševanje bodo sprejeti bolj lokalno. Za primer lahko navedem na eni strani zavirajočo politiko centralne banke v Ameriki in stimulativno na Kitajskem. V središču diskusije med omenjenima državama pa ostaja trgovinsko vprašanje (obseg, višina carin).

Zaostrovanje trgovinske retorike je bilo moč opaziti tudi med ZDA in Evropsko unijo. Ko se je začelo govoriti o uvedbi carin na evropske avtomobile, kar bi zelo negativno vplivalo tudi na Slovenijo, ne preseneča hiter odziv Evrope. Preseneča pa, da so v prve bojne linije poslali predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Na novinarski konferenci po srečanju se je še enkrat pokazala transakcijska značilnost ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki ljubi dogovore.

Zdi se, da sta voditelja na sestanku zakopala bojno sekiro in dosegla dogovor o večji liberalizaciji trgovine, ki med drugim zajema odpravo carin na jeklo in železo ter odpravo groženj za avtomobile, obsega pa tudi povečanje evropskega uvoza plina in soje. Pri čemer si »posel« že dolgo želi tega dogovora, a čuti na lokalni ravni veliko političnega odpora. Tako bo zanimivo opazovati dejansko izvedbo.
Še več prepiha pa je med evropsko politično srenjo povzročilo, da se Trumpov mecen Steve Bannon seli v Evropo. Njegova cilja sta odpreti inštitut, ki bi združeval in podpiral desne populiste po vsej Evropi, in priprava na volitve v evropski parlament naslednje leto. Na tej točki je še težko oceniti, ali bo njegova formula tako uspešna kot v Ameriki. Jasno pa je, da se že obstoječe sile spreminjajo. V tej pragmatični smeri bo zanimivo opazovati tudi oblikovanje vlade v Sloveniji.

Da pa je omenjen proces za zdaj še popolnoma pod radarjem finančnih trgov, pa velja pripisati še vedno močno spodbujajoči politiki ECB. Poplava likvidnosti namreč investitorje še naprej »sili« v bolj tvegane naložbe. Iz vsega povedanega se bo lahko rodil slon ali pa miš. Dejstvo pa ostaja, da bodo trgi rasli in padali.