Avstrijska Koroška je v zadnjem desetletju postala močno tehnološko središče

Avstrijska Koroška, dolgo najmanj razvita regija v državi, ki je večino dohodka ustvarila zgolj s turizmom, je v zadnjem desetletju z natančno strategijo postala močno tehnološko-raziskovalno območje.

Tam je aktivnih 35.718 podjetij, za tri odstotke več kot leta 2020, čeprav je turistična in gostinska panoga v očitnem zatonu. Največji upad presenetljivo opažajo v gastronomiji in hotelirstvu, ki sta v letih 2020 in 2021 številčno upadla za 11 odstotkov in izgubila petino zaposlenih. Ti ljudje so se zaposlili drugje, kar je vodilo v množično pomanjkanje delovne sile v tem sektorju in s tem v zapiranje podjetij.

Proizvodni sektor na avstrijskem Koroškem predstavlja 35,7 odstotka celotne ekonomije, medtem ko je povprečje v Avstriji okoli 29 odstotkov. Samo ta sektor na letni ravni ustvari osem milijard evrov prihodkov (celotna avstrijskokoroška regija pa več kot 22 milijard evrov) in je s kotli, lesom, stroji in elektrotehničnim blagom najpomembnejši izvozni sektor v regiji. V znanstvenoraziskovalni sferi je zaposlenih okoli 4400 ljudi.

Medtem ko davki v Avstriji niso nizki, celo presegajo evropsko povprečje, minimalna plača pa je okoli 1300 evrov neto (1500 bruto, skupaj s 13. in 14. plačo 1750 evrov bruto), je za podjetja privlačna višja cena izdelkov, ki jo dosežejo na avstrijskem trgu, za zaposlene pa odlična socialna politika.

Infineon [eden največjih proizvajalcev mikročipov] je skupaj s parkom začel ustanavljati oddelek za elektrotehniko, pojasnjuje izvršni direktor Lakeside Parka Bernhard Lamprecht. Foto Helmuth Weichselbraun

Kot pojasnjuje Vesna Hodnik Nikolić, prva dama Slovenske gospodarske zveze (SGZ) na avstrijskem Koroškem, je cena vrtca okoli 70 evrov za vse družine, ne glede na dohodke staršev. Prav tako je za vse enak otroški dodatek, ta znaša 140 evrov. »Največja prednost za kadre, ki se vedno pogosteje odločajo za to destinacijo, pa je dobro ravnovesje med delom in prostim časom, veliko narave in raznovrstne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Moja znanka se je za dvakrat nižjo plačo preselila nazaj iz Švice, ker tukaj delo konča veliko prej. Opažam tudi, da vse več podjetij zaposlenim daje v brezplačno uporabo Teslina vozila in e-kolesa.«

Mala Silicijeva dolina

Tehnološki park Lakeside Park tik ob Vrbskem jezeru podjetjem na enem mestu ponuja fakulteto, pisarne, laboratorije, pa tudi varstvo za otroke – tam delujejo kar trije vrtci, z različnimi programi in usmeritvami, po načelih pedagogike montessori ter tehnološko in jezikovno usmerjena. »Z družino se gremo vsak dan po službi kopat na jezero, ki je oddaljeno le nekaj minut,« pravi vodja programskih aktivnosti David Pitschmann, ki skrbi za povezovanje deležnikov v parku.

V tem znanstveno-tehnološkem parku v Celovcu danes poleg fakultete za tehnološke znanosti deluje več kot 70 podjetij in raziskovalnih ustanov, med drugim Lakeside Labs, Joanneum Research in Fraunhoferjev inštitut, ki se ukvarjajo z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami. Park se bo še naprej razvijal in širil, prva od treh načrtovanih novih stavb naj bi bila dokončana leta 2025.

Ideja zanj se je porodila že v devetdesetih, zgledovali so se po mednarodnih tehnoloških parkih v Franciji. »Ekonomija takrat ni bila tehnološko usmerjena, univerza je sicer ponujala študij informatike, ampak bolj v poslovnem smislu. Infineon [eden največjih proizvajalcev mikročipov] je bil takrat že v Beljaku, zato so skupaj s parkom začeli ustanavljati oddelek za elektrotehniko,« pojasnjuje izvršni direktor Lakeside Parka Bernhard Lamprecht. V projekt je bilo vloženih že sto milijonov evrov. Prihodke za tekoče vzdrževanje pridobivajo z oddajanjem prostorov.

V Beljaku je High Tech Campus – z znanim Silicon Austria Labs (SAL), ki se osredotoča na elektroniko in mikroelektroniko. Letos so tam odprli največjo tako imenovano čisto sobo za znanstveno uporabo in produkcijo manjših serij, ki se razteza na več kot tisoč kvadratnih metrih. SAL je vodilni avstrijski raziskovalni center za elektronske sisteme. Na treh lokacijah, še v Gradcu in Linzu, se več kot 300 zaposlenih ukvarja z v prihodnost usmerjenimi rešitvami za industrijsko proizvodnjo, zdravje, energijo, mobilnost, varnost ... Država je vanj vložila že 140 milijonov evrov, še enkrat toliko so prejeli sredstev zasebnih investitorjev.

David Pitschmann skrbi za povezovanje deležnikov v tehnološkem parku Lakeside Park. Foto Helmuth Weichselbraun

Prav tako ima v Beljaku sedež razvojno-raziskovalni center Infineon, k izdeluje mikročipe za različne industrijske panoge in po vsem svetu zaposluje 56.000 ljudi, v Avstriji 5400, od tega jih kar 2387 dela v sektorju raziskav in razvoja.

Lani je Infineon ustvaril skoraj 125 milijard evrov prihodkov. Sabine Herlitschka, izvršna direktorica podjetja, ki, kot pravi, za svoj razvoj potrebuje celoten ekosistem in za kadre tekmuje s celim svetom, ugotavlja, da je Koroška v zadnjem času postala destinacija, ki si jo vedno več visokousposobljenih strokovnjakov izbere za delo in življenje.

Med drugim imajo kompetenčni center za raziskovanje lesa, na tromeji z Italijo in Slovenijo je nastal trgovinsko-industrijski park Euro Nova s 40 podjetji in 720 zaposlenimi, ki spodbuja prihod reciklažnih in infrastrukturno intenzivnih industrijskih podjetij.

Na avstrijskem Koroškem nastaja še tretji tehnološki park, v Šentpavlu v Labotski dolini, katerega razvojni poudarek bo na trajnostni gradnji. Odprt bo leta 2027. Gre za akcijski odziv na kritiko evropske komisije, da mora Avstrija gradbeni sektor ustvariti bolj energetsko učinkovit.

Infrastrukturni projekti

Tehnološki park bo ob novi težko pričakovani železniški povezavi skozi Golico, na pol poti med Celovcem in Gradcem. Mimogrede, pri gradnji te je bil postavljen svetovni rekord z najdaljšo vrtino s šestimi milijoni kubičnih metrov izkopanega materiala. Železniška proga, od katere si marsikdo veliko obeta, bo potovanje med omenjenima mestoma skrajšala s poldruge ure na 45 minut.

Namen povezave je poleg poslovnih in logističnih priložnosti tudi privabljanje talentov iz obeh regij. Pomembno dejstvo za podjetja, industrijo in logistiko je tudi, da naj bi bila do leta 2030 dokončana baltsko-jadranska pot, ki bo potekala prav čez Koroško. Po njej naj bi se na leto prepeljalo kar 190 milijonov ton blaga, s čimer bo, kot je slišati med avstrijskimi, slovenskimi in italijanskimi podjetniki, Luka Koper skupaj z vso logistično infrastrukturo v drugih pristaniščih, predvsem tržaškem, dobila zelo močno konkurenco.

»To je izjemna priložnost za logistiko, podjetništvo, že zdaj vidimo, kako se zaradi goliške železnice ob tej osi prodajajo zemljišča, rastejo nove industrijske cone. Ljudje bodo lahko odšli študirat in delat v druga mesta,« pravi Vesna Hodnik Nikolić iz SGZ, ki na avstrijskem Koroškem živi že več kot desetletje.

A izzivi ostajajo. Eden je gotovo slaba letalska povezljivost Koroške, ki uporablja italijanska letališča in tudi slovensko.

»Prav tako je problem, da je Slovenija slabo povezana s tem delom Avstrije. Treba je ali čez Ljubelj ali skozi Karavanke, ki pa so pet mesecev na leto neprehodne.« Nova cev karavanškega predora naj bi bil sicer končana čez dve leti.

Po mnenju sogovornice bi načrtovana tretja razvojna os pripomogla ne samo k temu, da bi bila sama Slovenija bolj povezana, tudi prihod v Avstrijo bi bil lažji.

Ob dejstvu, da Avstrija »še zdaleč ni davčna oaza«, kot pravi Hodnikova, pa imajo veliko finančnih spodbud za podjetništvo in veliko olajšav za vlaganja. »Med avstrijskimi Slovenci je veliko dobrih slovensko govorečih strokovnjakov, ki so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč.«

Slovenska in avstrijska podjetja delajo skupaj pri različnih projektih, tudi evropskih. V okviru evropskega teritorialnega sodelovanja Interreg sta Avstrija in Slovenija dobili od EU 44 milijonov evrov sredstev, ki se bodo črpala prihodnjih šest let. SGZ je skupaj z avstrijsko in slovensko gospodarsko zbornico, zavodom za gradbeništvo in znanstveno-raziskovalnim centrom Bistra Ptuj v okviru programa pridobil projekt, vreden 1,4 milijona evrov. V njem bodo malim in srednje velikim podjetjem pomagali pri prehodu iz linearnega v krožno gospodarstvo. Pobud in zamisli je veliko, a tako kot v drugih evropskih državah je ključ v tem, kdo bo znal najbolje pritegniti ljudi k izvedbi.