Srečna zgodba ne sme postati le grenak spomin

Še danes se spominjam časov, v katerih nisem imel veliko skrbi. Sploh se nismo zavedali, kaj nas čaka, kaj šele kako bo čez nekaj let vse drugače. Čas nam beži, ljudje pa lahko le šepajoče hodimo za njim in upamo, da nam ne uide. Tudi v Evropi nam je čas začel bežati.

Evropa stoji na zgodovinskem prelomu. Ogrožena je z vseh strani in na vseh področji. Populizem, sovraštvo do sočloveka, laži, nestrpnost, ohlajanje gospodarstva, ekspanzionistična politika tako Rusije kot tudi Kitajske in nestabilnost ter neodgovornost mnogih evropskih voditeljev ogrožajo temelje, na katerih je bila zgrajena naša skupnost. Čas je prišel, da narodi Evrope stopimo v bran tem pohlepnežem in zavarujemo našo blaginjo kot tudi blaginjo generacij, ki nas bodo zamenjale.

Bruseljski birokrati so se razvadili, mislijo, da se nič ne more spremeniti. Že leta 2008 smo prejeli konkretno zaušnico v obliki gospodarske krize, ki je zamajala Unijo kot tudi svet, a smo jo preživeli. Leta 2014 se je pred našimi očmi odvila krimska kriza, kjer smo lahko samo opazovali, kako je ruski medved zavohal razlito kri v Kijevu, a smo kljub temu še nekako preživeli. Leta 2018 pa je svet zajel val populizma. V Evropi so se pojavili posamezniki, ki hočejo zatreti temeljne vrednote Unije, jih deformirati in ukriviti v svojo lastno prid. Če pride do tovrstne spremembe, je vprašanje, če bomo lahko preživeli kot skupnost.

Temeljno vprašanje vsega tega pa je: »Kaj nas sploh dela Evropejce?«. Kaj je ta stvar, ki druži francoskega bankirja, nemško fizičarko, slovenskega gozdarja in avstrijskega pravnika? Marsikdo bi rekel popolnoma nič, kar je do neke mere res. Ampak Evropejce nas ne naredi poklic, izobrazba, denar, jezik ali pa celo barva kože. Skupaj nas držijo vrednote, s katerimi smo preprečili nešteto vojn, sporov in drugih nevšečnosti, ki so skozi čas krojile usodo Evropi. Ena izmed nalog Unije bi zato morala biti širitev evropskih vrednot.

Stari rek pravi, da skupaj stojimo, ločeni pademo. Majske volitve se bližajo in tudi mladi se pripravljamo, da bomo lahko izrazili naš glas in vplivali na politične odločitve. Ampak prihodnost ne stoji samo na naših ramenih. Stoji na ramenih vseh Evropejcev in Evropejk, starih in mladih. Le skupaj bomo lahko krojili lepo prihodnost miru in napredka.

EU je eden boljših primerov mednarodnega sodelovanja. Dala nam je veliko prednosti, o katerih so naši dedi lahko le sanjali. Moramo poskrbeti, da ta, zaenkrat srečna zgodba, ne postane le grenak spomin.

Beno Brečevič, Gimnazija Škofja Loka, 3. letnik

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.

______________________________________

evropski parlament Foto Ep

Objavo je podprl evropski parlament, ki pa ni bil vključen v pripravo vsebine in ne odgovarja za predstavljene informacije in stališča.