Zaradi čakalnih dob zanimiva dodatna zdravstvena zavarovanja

Ljubljana – Čakalne dobe v zdravstvu niso značilne samo za Slovenijo, ampak tudi za številne druge, tudi za nekatere razvitejše evropske države. Čakalne dobe nastajajo predvsem zaradi demografskih kazalnikov, kot je staranje prebivalstva, ter večje ozaveščenosti in zahtev bolnikov po storitvah, čemur pa ne sledi ustreza ponudba javne zdravstvene službe. Vzrok za to pa je ali pomanjkanja finančnih virov ali ustreznih kadrov.

Velik del aktivnosti za obvladovanje problematike čakalnih dob, kot pravijo na ministrstvu za zdravje, je na plečih izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Za obvladovanje čakalnih dob pa, kot poudarjajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ni pomembno zagotoviti zgolj dodaten denar, temveč sprejeti tudi druge, nefinančne ukrepe, na primer izboljšati vodenje čakalnih seznamov in sistem eNaročanje, ki mora zagotoviti bolj transparentno in poenoteno elektronsko vodenje čakalnih seznamov v zdravstvu. K skrajšanju čakalnih dob pa bi lahko po mnenju ZZZS z organizacijskimi ukrepi prispevali tudi v samih bolnišnicah, predvsem z optimalnejšo izrabo kadrov, opreme in prostora, pa tudi z učinkovitejšim sistemom nagrajevanja zdravstvenih delavcev glede na obseg in kakovost opravljenega dela, česar pa veljavna plačna politika v javnem sektorju žal ne omogoča na najustreznejši način.
 

Spletni portal z doktrinami zdravljenja

»Nenazadnje bi morale klinike in inštituti – v prihodnje pa profesionalizirana Agencija za kakovost in vrednotenje zdravstvenih tehnologij –, ki so v Sloveniji zadolženi za posodabljanje strokovne doktrine zdravljenja skladno z napredkom v medicini in farmaciji, vzpostaviti spletni portal, na katerem bi objavili veljavne klinične poti in slovenske smernice oziroma doktrino zdravljenja posameznih zdravstvenih stanj, vključno s kazalniki kakovosti in varnosti obravnave pacientov po posameznih bolnišnicah,« menijo v ZZZS.



Dodajajo, da bi tak portal moral vsebovati tudi jasne medicinske kriterije, kdaj se pacienta uvrsti na čakalni seznam za določeno operacijo ali poseg. Danes so namreč te indikacije postavljene za zelo redke operacije in posege, na primer za operacije sive mrene. S takšnim sistematičnim upravljanjem s kakovostjo in varnostjo bi lahko po oceni ZZZS preprečevali tudi nepotrebno napotovanje oziroma uvrščanje pacientov na čakalne sezname.

Osveščanje o dostopnosti do zdravstvenih storitev

Zdravstveno zavarovanje zagotavlja ustrezno zdravstveno in socialno varnost v času bolezni ali poškodbe, saj pokriva stroške za tveganja v primerih, ko zbolimo, se poškodujemo ali imamo kakšne druge zdravstvene potrebe. Pravice vsakega posameznika ali od njega odvisnih družinskih članov pa so vezane na prijavo v zavarovanje in na plačilo ustreznega prispevka (v obveznem zdravstvenem zavarovanju) ali premije (v prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju). Ko pa se posameznik sooči z določeno diagnozo, se mu najprej postavi vprašanje, kako naprej, do česa je upravičen iz katerega naslova, katere storitve mu pripadajo, kje vse bo lahko odstopal do njih in seveda, najpomembneje, v kolikšnem času. In vsi na vseh področjih bi morali za osveščanje narediti več.

Slovensko zavarovalno združenje že nekaj let zaznava težave, ker ljudje ne razumejo, kaj dejansko prinaša dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kot tudi ne razumejo, da javni zdravstveni sistem sicer zagotavlja vse storitve, ne financira pa vseh storitev v celoti. Kot pravi direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja Maja Krumberger, pa po drugi strani do uporabnika zdravstvenih storitev težko prideš z informacijo, dokler je ne potrebuje. »Ljudje o zdravljenju ne želijo razmišljati zato, ker je to povezano s težavami. Šele ko vstopiš v sistem, se začneš na hitro učiti, kaj in kako ter kam in do kam.« Ker javni zdravstveni sistem ni konstanta, bi moralo biti dostopnih čim več informacij predvsem na vstopni točki v sistem. Tako bi, na primer, vsaka zdravstvena ustanova lahko imela na spletnih straneh zgibanke, ki bi ustrezno informirale bolnika, ki je vstopil v sistem.
 

Velik potencial za rast dodatnih zdravstvenih zavarovanj

»Če bi javni sistem zagotavljal vsako storitev za neomejen znesek, potem ne bi bilo prostora za zavarovalnice. Če javni zdravstveni sistem tega ne zagotavlja – in Slovenija je tak primer –, potem je prostor za zavarovalnice. V Sloveniji imamo še specifični primer, ker nimamo absolutne dostopnosti. Te sicer ni nikjer v svetu, saj moramo povsod vsaj nekaj dni počakati na preiskavo oziroma pregled, ampak pri nas so te razmere malo hujše. Nihče ne želi čakati res zelo dolgo, poleg tega v resnici ne vemo, koliko časa se čaka,« pravi Maja Krumberger. Obenem dodaja, da tu vidijo prostor za zavarovalnice s ponudbo dodatnih zdravstvenih zavarovanj, pri čemer ne gre za preskakovanje čakalnih vrst v javnem sistemu, ampak za vzporedni sistem.



»So pa ti produkti z našega vidika zelo koristni, predvsem zaradi dejstva, da se najhitreje povečujejo prav stroški bolniških odsotnosti. Če ljudje dolgo čakajo na neko storitev, so tudi dolgo na bolniški in manj delajo, s tem pa se obremenjujeta delodajalec in zdravstvena blagajna,« še pravi direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja. Zato, kot pravi, v sedanjih razmerah zavarovalnice s svojo ponudbo dodatnih zdravstvenih zavarovanj pravzaprav pomagajo celotnemu sistemu in delodajalcem, saj si nihče ne želi dolgotrajnih bolniških odsotnosti, ker to povzroča številne težave in še dodatne stroške.

V zavarovalniški ponudbi dodatnih zdravstvenih zavarovanj, ki omogočajo bistveno hitrejše dostope do diagnostičnih in kurativnih storitev, pa vidi velik potencial za rast Gabrijel Škof, predsednik organizacijskega odbora nedavnih zavarovalniških dnevov in predsednik uprave Adriatic Slovenice (skupina Generali). Po njegovem sicer ne gre za velik obseg posla, a je glede na čakalne dobe v zdravstvu zanimiv.

Zavarovalnice tako ponujajo različna dodatna zdravstvena zavarovanja, kot na primer za izognitev dolgim čakalnim dobam za zobozdravstvene storitve, dodatno pridobitev popustov na cene storitev, pa zavarovanja za zdravljenje različnih bolezni in zavarovanje operacije, za zdravila na beli recept brez doplačil in podobno. Zaenkrat je edina v Sloveniji, ki omogoča specialistične zdravstvene preglede tudi brez napotnice pri zasebnih zdravnikih, Prva osebna zavarovalnica.

Kot pojasnjujejo v Prvi, njihova mreža združuje več kot 55 zdravstvenih ustanov in 310 uveljavljenih specialistov po celotni državi in jo sproti dopolnjujejo, v enem letu pa je, odvisno sicer od paketa, možno izkoristiti tudi do štiri specialistične obravnave. Z zavarovanjem Prva zdravje je pri novonastalih boleznih in poškodbah omogočen dostop do zdravstvenih storitev v največ desetih delovnih dneh s skupno kar 23 področij medicine, in sicer kar prek telefonske številke, ki je dostopna 24 ur dnevno, sedem dni v tednu.

Po izdatkih za zdravstvo najbližje Češki in Portugalski

V Sloveniji znašajo vsi javni in zasebni izdatki za zdravstvo na prebivalca 2023 evrov, medtem ko znaša povprečje v Evropski uniji 2532 evrov. Po navedbah ZZZS je s tem Slovenija najbližje Portugalski in Češki, in sicer predvsem zaradi nizkega deleža državnega proračuna v strukturi vseh izdatkov za zdravstvo v Sloveniji. V Sloveniji namreč sredstva državnega proračuna za zdravstvo predstavljajo le tri odstotke vseh sredstev za zdravstvo, kar je najmanj med vsemi državami OECD.

Države, ki so nam primerljive po sistemu socialnega zdravstvenega zavarovanja, namreč namenjajo iz državnega proračuna za zdravstvo več: Avstrija 31 odstotkov, Češka 12, Belgija 11, Estonija 10, Poljska in Madžarska po devet odstotkov, Luksemburg osem, Nemčija sedem, Nizozemska pet ter Francija in Slovaška po štiri odstotke. V Sloveniji bo glede na to, kot ocenjujejo v ZZZS, potrebno za boljše obvladovanje čakalnih dob, poleg izvajanja nefinančnih ukrepov, povečati tudi javne izdatke za zdravstvo, še posebej zaradi starajočega se prebivalstva.