Lani upad stopenj samooskrbe z medom in sadjem

Slabe vremenske razmere so lani v Sloveniji oklestile pridelavo medu, občutno manjša je bila tudi proizvodnja sadja. Stopnja samooskrbe se je prav tako zmanjšala pri zelenjavi, ugotavljajo statistiki. Pri živalskih bilancah se je samooskrba zvišala samo pri jajcih, znižala pa pri mesu.

Stopnja samooskrbe z medom se je lani zmanjšala za 76 odstotnih točk na 13 odstotkov, so izračunali na Statističnem uradu RS. Kot so dodali, so čebelarji zaradi slabih vremenskih razmer pridelali 290 ton medu oz. osemkrat manj kot leta 2022.

Občutno manjša je bila tudi proizvodnja sadja, obsegala je 47.390 ton, kar je polovico manj kot leto prej. Stopnja samooskrbe s sadjem se je lani zmanjšala za 13 odstotnih točk na 16 odstotkov, z zelenjavo pa za šest odstotnih točk na 33 odstotkov.

Pri rastlinskih bilancah sta bili stopnji samooskrbe v prejšnjem letu višji pri žitih in krompirju. Stopnja samooskrbe z žiti se je zvišala za osem odstotnih točk na 80 odstotkov in s krompirjem za štiri odstotne točke na 40 odstotkov.

Pri jajcih se je stopnja samooskrbe zvišala za eno odstotno točko na 95 odstotkov, medtem ko je pri mesu upadla za tri odstotne točke na 83 odstotkov.

Leta 2023 je bilo prebivalcu Slovenije za prehrano na voljo v povprečju 132 kilogramov sadja, 112 kilogramov žit, 101 kilogram zelenjave, 87 kilogramov mesa, 74 kilogramov krompirja, 11 kilogramov jajc, šest kilogramov riža in en kilogram medu.

Tako se je na letni ravni razpoložljiva količina riža za prehrano povečala za sedem odstotkov, krompirja za tri odstotke in jajc za skoraj dva odstotka. Ker v Sloveniji ni pridelave riža, se je razpoložljiva količina za prehrano zvišala zaradi večjega uvoza, so pojasnili na statističnem uradu.

Za 21 odstotkov pa je bila manjša razpoložljiva količina medu, za po tri odstotke žita in zelenjave ter za odstotek sadja. Pri mesu je razpoložljiva količina za prehrano ostala na primerljivi ravni kot v letu pred tem.