Elektronsko predpisovanje zdravil prihrani čas in denar

Prednosti elektronskega predpisovanja zdravil so večplastne od prihranka denarja in prihranka časa do najpomembnejšega – zmanjšanja napak ter večje varnosti in kakovosti obravnave pacientov. Vse to prinaša digitalizacija procesov predpisovanja, dajanja in usklajevanja zdravil v bolnišnicah.

Študija primera iz bolnišnice WYE Valley NHS Trust v Veliki Britaniji, ki je po številu postelj primerljiva s Splošno bolnišnico Celje, je pokazala, da z elektronskim predpisovanjem zdravil na leto prihranijo od 16.000 do 19.000 evrov pri stroških tiskanja bolnišnične dokumentacije, 60 ur na teden prihranijo zdravniki, ki jim zdravil ni več treba dnevno prepisovati in jih predpisovati v odpustna pisma ter še 12 dodatnih ur na teden, ko zdravniki hitreje predpišejo dolge sezname zdravil. Tudi farmacevti prihranijo do 840 ur na leto, saj jim ni treba več iskati dokumentov.

Po raziskavah naj bi samo v Veliki Britaniji zaznavali okoli 237 milijonov napak na leto pri zdravljenju, od tega naj bi bilo kar 66 milijonov zapletov takih, ki imajo za bolnika hujše posledice, povezane z zdravjem. Eno največjih tveganj za napake je prav papirologija oziroma ročno predpisovanje in prepisovanje zdravil.

V Sloveniji je bilo po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), objavljenih konec septembra lani, samo za ambulantno predpisana zdravila leta 2022 izdanih več kot 19 milijonov receptov, med katerimi je bilo 97 odstotkov zelenih receptov in tri odstotke belih receptov, v skupni vrednosti 670 milijonov evrov.

Najpogosteje predpisana so bila po podatkih NIJZ zdravila za bolezni srca in ožilja, zdravila z delovanjem na živčevje ter zdravila za bolezni prebavil in presnove. Najvišje vrednosti izdanih zdravil so dosegla zdravila za zdravljenje rakavih bolezni in imunomodulatorjev (177,8 milijona evrov), zdravila za bolezni srca in ožilja (90,1 milijona evrov) ter zdravila za bolezni prebavil in presnove (87,5 milijona evrov).

Težave pri uvajanju novih rešitev so stare navade

Zdravila zelo vplivajo tudi na izid zdravljenja, vendar podatkov o tem, ali se v bolnišnicah za isto bolezen predpisuje tudi enaka terapija, nimamo. Tako je pri digitalizaciji zdravstva nujen korak prav digitalizacija predpisovanja zdravil. Številne bolnišnice po vsem svetu se zato odločajo za celotno elektronsko upravljanje zdravil, od predpisovanja, dajanja in usklajevanja do naročanja. In za dobavitelja takšne rešitve so trije univerzitetni klinični centri v Walesu na državnem razpisu Nacionalne zdravstvene službe (NHS) izbrali slovensko podjetje Better. Slovensko rešitev uporabljajo že v desetih angleških in štirih slovenskih bolnišnicah. V več kot 60 bolnišnicah v Kataloniji bo ta rešitev poskrbela za konsolidacijo upravljanja zdravil.

Kot pojasnjuje Dora Žmuc iz podjetja Better, po izobrazbi sicer zdravnica, zdaj pa produktni vodja v podjetju, med drugim na podlagi svojih kliničnih izkušenj, da so bile največja težava pri uvajanju rešitev za elektronsko predpisovanje zdravil stare navade in strah pred spremembami. »Digitalna transformacija ni samo implementacija novega IT-sistema, ampak gre tudi za spremembo delovnih procesov, navad in miselnosti. To je vedno izziv, ker so kliniki že tako preveč obremenjeni z vsakodnevnim delom, da jim novosti, za katere na začetku vedno potrebujejo več časa, predstavljajo prej oviro kot pomoč. Pomembno je, da si zdravstvene institucije določijo jasne cilje, zakaj potrebujejo digitalizacijo, kakšne bodo njene prednosti, predvsem pa, da je vse dobro dogovorjeno s predstojniki oddelkov in drugim kliničnim osebjem.«

Pomembnost infrastrukture

Drugi vzrok za težave predstavlja infrastruktura, pravi sogovornica in pojasnjuje, da bolnišnice in zdravstvene organizacije nimajo finančnih in kadrovskih virov, da bi izboljšale digitalno zrelost organizacij. »Večinoma se bojujejo z osnovami, kot so slaba spletna povezava, zastarela računalniška oprema, imajo tudi (pre)majhne ekipe za digitalno transformacijo. Tudi pri tem vidimo veliko razliko v primerjavi s tujino, primanjkuje zlasti osebja, ki bi predstavljalo most med kliniko in IT-sistemom, ter skrbelo za to, da proces poteka gladko.«

Če govorimo o procesu digitalne transformacije oddelka ali bolnišnice, je smiselno, še pravi Dora Žmuc, da se digitalne rešitve in sistemi uvajajo postopno. Eden prvih korakov v procesu digitalizacije, ki vodi do uspešne digitalne transformacije, je uvedba sistema za elektronsko upravljanje zdravil, ki jo je mogoče digitalizirati predvidljivo in dovolj hitro. »To je najbolj univerzalna rešitev, saj so učinki v najkrajšem času največji – bolniki bodo deležni boljšega zdravljenja, delo zdravstvenega osebja bo učinkovitejše, digitalizacija pa bo omogočila tudi finančne prihranke.«

Kaj so pokazale analize

In katere strategije so se pokazale za najuspešnejše? Zdravljenje z zdravili je namreč ključni element moderne medicine po vsem svetu. »Zdravila namreč prejemajo bolniki na večini, če ne na vseh oddelkih bolnišnic, pa naj gre za internistične, kirurške ali pediatrične oddelke. Če dodamo še bolnike, ki prejemajo akutno in kronično terapijo doma, je jasno, zakaj se za zdravila porabi velik delež denarja v zdravstvu. Podatki iz tujine kažejo, da je kar devet odstotkov vseh napak v zdravstvu, nekatere med njimi tudi z usodnimi posledicami, povezanih s predpisovanjem zdravil.«

Dora Žmuc pravi, da je zato digitalizacija upravljanja zdravil ključni prvi korak v digitalizaciji zdravstva, ki bo vplival na vse druge korake, saj ima neposreden vpliv tako na paciente kot tudi na zdravstvene delavce. Poleg vseh že navedenih prednosti je ena največjih prednosti tudi prihranek časa. »Bolnišnice, ki so že uspešno izvedle proces digitalizacije upravljanja zdravil, tako v Sloveniji kot v tujini, dokazujejo omenjene pozitivne učinke digitalizacije in nakazujejo prednosti, ki se lahko enostavno in hitro vzpostavijo na ravni celotne države.«

Katere napake lahko prepreči digitalizacija

Digitalizacija upravljanja zdravil prepreči napake zaradi uporabe papirja, torej napačno prepisovanje, neberljive predpise in neenotne predpise na ravni oddelka ali bolnišnice. Prepreči napake pri dajanju zdravil, torej napačne doze zdravil ob napačnem času, ali zdravila, predpisana na napačen način. »Sistem ima vgrajeno tudi podporo pri predpisovanju, ki zdravniku na točki predpisa omogoča nujne informacije in opozarja na morebitne interakcije zdravil med sabo, alergije bolnika in neželeno podvajanje terapije. S tem je mogoče preprečiti napake, ki so del hektičnega kliničnega okolja, nekatere med njimi so za bolnika lahko tudi usodne, temu pa se želimo izogniti prav vsi,« poudarja sogovornica.

Dodaja, da je rešitev Better Meds podjetje Better razvilo v sodelovanju z zdravniki, medicinskimi sestrami in farmacevti, hkrati pa se sistem tudi ves čas prenavlja in izboljšuje glede na povratne informacije in potrebe klinikov. Rešitev, kot pravi, zato razume vsakodnevne izzive in je intuitivno orodje ter jo je zelo lahko vpeljati v delovne procese in tehnologijo, ki jo bolnišnice že uporabljajo. »Omogoča učinkovito digitalno upravljanje zdravil v vseh bolnišničnih okoljih, enostavnih in kompleksnih. Vemo namreč, da so potrebe oddelkov različne, enako je tudi pri zdravilih. Na nekaterih oddelkih bodo tako večinoma predpisovali tablete, na drugih infuzije, mešanice ali medicinske pline, rešitev za digitalno upravljanje zdravil pa mora pokrivati vse te potrebe. Prav tako rešitev omogoča učinkovitejše delovanje vseh vpletenih klinikov, zdravnikov, medicinskih sester in farmacevtov.«

In kaj je še pomembno? Predvsem to, da so vsi podatki znotraj sistema, vse, kar se tiče zdravil ali kliničnega stanja bolnika, popolnoma strukturirani tudi za najkompleksnejše predpise, kot so zdravila IV, mešanice IV, medicinski plini, protokoli in podobno. »Samo tako lahko potem te podatke uporabljamo na različnih mestih bolnikovega vstopa v zdravstveni sistem. Idealno bi bilo, da ima do seznama aktualnih bolnikovih zdravil dostop vsak, ki ta podatek potrebuje. Govorimo torej o usklajevanju zdravil, na regijski ali državni ravni. Rešitev Better Meds je lahko precej preprosto uvesti v katerokoli okolje, saj ima podjetje dobro razdelano metodologijo implementacije.«

Prednosti elektronskega predpisovanja zdravil sta tudi enostavno zbiranje in obdelava podatkov, v klinične ali finančne namene. »Uporabniki lahko preprosto pridejo do kazalnikov kakovosti glede upravljanja zdravil, finančnih kazalnikov ali podatkov o uporabi zdravil na ravni bolnika, oddelka ali ustanove. Do teh podatkov medicinsko osebje lahko dostopa tudi od doma. Tudi ta finančni vidik je vse pomembnejši in pripomore, da rešitev za digitalno predpisovanje zdravil zmanjša stroške bolnišnice za zdravila za šest do osem odstotkov,« še pojasnjuje Dora Žmuc.