Medijska hiša Delo že šesto leto zapored začenja večmesečno poslovno kampanjo Delove podjetniške zvezde, tokrat pod naslovom Tehnološka podjetja kot spodbujevalci sprememb v gospodarstvu. Poslovno kampanjo bomo končali z gala dogodkom 10. novembra na Brdu pri Kranju. Takrat bomo podelili prestižni kipec podjetju, ki ga bo izmed desetih nominirancev izbrala strokovna komisija.

Lani ga je prejelo XLAB iz Ljubljane, predlani podjetje Metronik iz Ljubljane, leta 2019 Intra lighting iz Šempetra, leta 2018 Polycom iz Škofje Loke, leta 2017 pa trboveljsko podjetje Dewesoft.

Naslavljajo izzive prihodnosti, stavijo na partnerstva

Z glasovanjem po spletu pa bodo tudi letos svojega favorita lahko izbrali tudi bralci. Izbrano podjetje bo prejelo posebno priznanje. Bralci so lani za svojo zvezdo izbrali podjetje Adria Dom iz Črnomlja, leta 2020 podjetje Marles hiše Maribor, leta 2019 podjetje Inea iz Ljubljane, leta 2018 podjetje Vasco iz Šenčurja in leta 2017 podjetje I. H. S. iz Krškega.

Iskanje novih desetih zvezd

V projektu Delove podjetniške zvezde bomo predstavili deset malih in srednje velikih podjetij, strokovna komisija pa bo le enemu od njih podelila naslov Delova podjetniška zvezda. Strokovni komisiji predseduje Stojan Petrič, direktor Dela, v njej pa so še redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Dušan Mramor, predstavnik ministrstva za gospodarstvo, predsednik uprave Generali Investments Luka Podlogar, soustanovitelj podjetja XLAB Jure Pompe, ki je bil lanska Delova podjetniška zvezda, in predstavniki uredništva.

Vsebine, povezane s projektom, boste od danes pa do sredine novembra lahko brali ob četrtkih v časopisu Delo in na naši spletni strani. Poslovna kampanja se bo končala s prireditvijo, pred tem pa bomo organizirali tudi strokovne panele.

Bralci so lani za svojega favorita izbrali podjetje Adria Dom iz Črnomlja, ki ga vodi direktorica Marta Kelvišar. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Nominiranci bodo izbrani na podlagi podatkov strokovnega partnerja projekta – Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Med njimi bomo izbirali podjetja, ki so inovativna, izvozno in razvojno naravnana, razvijajo trajnostno naravnane poslovne strategije, trajnostne izdelke in storitve ter vlagajo v digitalizacijo, ki je ključ do produktivnosti in konkurenčnosti podjetij. Poleg tega morajo biti družbeno odgovorna in vlagati tudi v lokalno okolje, imeti morajo najmanj tri milijone evrov letnih prihodkov, najmanj pet zaposlenih, dodana vrednost na zaposlenega pa mora znašati najmanj 50.000 evrov.

Zeleni in digitalni prehod

Pot Evropske unije je usmerjena v okrevanje, zeleni in digitalni prehod ter odporen enoten trg, trajnostna rast pa je še naprej tista, na katerih bodo letos temeljili cilji podjetij. Trajnostne poslovne strategije sicer niso najbližja, so pa trajnostna pot do poslovne uspešnosti podjetij. Poleg večje dodane vrednosti se s tem ustvarijo okoljske, družbene in gospodarske koristi. Za boljše obvladovanje poslovnih in trajnostnih tveganj pa so bolj primerni tudi partnerji, ki imajo trajnostno naravnane procese. Da bi podjetja spodbudila k promoviranju bolj trajnostnostnih izdelkov in storitev, pa je tudi Evropska komisija podjetja pozvala k prostovoljni zavezi o trajnostni potrošnji.

Trajnostne prihodnosti podjetij pa ni brez odličnih vodij, ki pripomorejo k preobrazbi podjetij in njihovemu uspehu. Za spodbujanje investicij in internacionalizacijo gospodarstva se v središče postavlja trajnost, inovativnost in digitalizacijo.

Strategija digitalne transformacije gospodarstva poudarja tehnologije, kot so umetna inteligenca, internet stvari, tehnologije za obdelavo velepodatkov, tehnologije veriženja podatkov, visokozmogljivo računalništvo, kvantno računalništvo in tehnologije 5G, ki naj bi bile motor gospodarske rasti in konkurenčnosti v prihodnje. Podatke je treba uporabljati kot ključni vir za zagonska, mala in srednje velika podjetja ter za razvoj njihovih izdelkov in storitev. Prednostna področja delovanja pa so glede na strategijo napredne digitalne tehnologije, ki omogočajo digitalno transformacijo gospodarstva, oblikovanje učinkovitega ekosistema za konkurenčno gospodarstvo ter odprta in trajnostna družba kot podlaga za rast digitalne ekonomije.

Prav digitalizacija je ključ do dviga produktivnosti in konkurenčnosti podjetij. Zato je fokus na digitalni odpornosti podjetij in gospodarstev v celoti. Temelj digitalnega prehoda sta tudi digitalno izobraževanje in krepitev digitalnih spretnosti, zato njegov uspeh temelji na vključenosti ljudi. Digitalnih zmagovalcev ne ustvarja sama tehnologija, ampak okretnost in prilagodljivost načinov dela, zato je pomembno razvijati talente v podporo tako digitalni preobrazbi kot inovativnosti.

Vizija digitalne preobrazbe Evrope

Tudi EU je napore usmerila v vizijo digitalne preobrazbe Evrope do leta 2030, s katero se gradi varna in trajnostna digitalna infrastruktura, podjetjem pa omogoča boljši dostop do podatkov in uporabo rešitev, ki temeljijo na umetni inteligenci. Hkrati pa ljudem naložbe v programu zagotavljajo znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo za dejavno udeležbo na trgu dela. Pri digitalni preobrazbi podjetij je postavljen cilj, da bo do leta 2030 že 75 odstotkov podjetij v EU najemalo storitve računalništva v oblaku, uporabljalo tehnologije umetne inteligence in masovne podatke. Več kot 90 odstotkov malih in srednje velikih podjetij pa naj bi doseglo vsaj osnovno stopnjo digitalne intenzivnosti.

Vsi lanskolenti nominiranci za Delove podjetniške zvezde so prejeli posebna priznanja. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Vendar pa vse bolj med ključnimi izzivi za podjetja izstopa pomanjkanje usposobljenih delavcev, po drugi strani pa tudi visoki stroški dela. Trg dela se spreminja, mladim pri delu največ pomenita pridobivanje novih znanj in nadgradnja izkušenj ter prilagojen delovni čas. Novi trend so tudi tako imenovani digitalni nomadi, ki iz svojega domačega okolja na daljavo delajo za podjetja v tujini. Za delodajalce bodo zato še bolj ključne kompetence kandidatov, kot so želja po nenehnem učenju, sposobnost hitrega prilagajanja in kreativnega razmišljanja ter preklapljanje med več projekti hkrati.

Trajnostna in inovacijska država

Slovenija se želi na svetovni zemljevid umestiti kot trajnostna, visokotehnološka in inovacijska država. Slovenska podjetja pa so znana po tem, da so na nišnih področjih konkurenčna z lastnim znanjem, specifičnimi in visokotehnološkimi proizvodi, tehnologijami ter storitvami, ki prinašajo višjo dodano vrednost. Visokotehnološka podjetja sledijo hitremu razvoju in imajo s pri nas razvitimi inovativnimi tehnologijami na svojih področjih velik potencial.

Zato bomo v poslovni kampanji predstavljali, katera so prebojna podjetja, ki s svojimi rešitvami, znanjem in proizvodi osvajajo tudi tuje trge. In tudi, katere priložnosti ponuja uporaba naprednih tehnologij, kot so veriženje blokov, visokozmogljivo računalništvo in umetna inteligenca, saj sta prav uporaba umetne inteligence in njen razvoj tudi pomemben vir gospodarske rasti in družbene blaginje, ker spodbujata naložbe in inovacije.

Izzivi avtomatizacije

Naj spomnimo, da je lanski zmagovalec, podjetje XLAB, globalni IT-specialist za digitalno preobrazbo podjetij, avtomatizacijo procesov in predstavlja rešitve za učinkovito delo na daljavo. Prihodke je leta 2020 povečalo za kar 40 odstotkov, na 10,5 milijona evrov. Podjetje že 20 let razvija tehnologijo za dostop do oddaljenih računalnikov. V portfelju ima nekaj tisoč strank iz več kot sto držav, tudi globalne korporacije.

Kot sta takrat v intervjuju za Delo povedala soustanovitelj Jure Pompe in direktor Gregor Berginc, je eden od prevladujočih izzivov avtomatizacije, da jo podjetja pogosto uvedejo ad hoc, za le majhen košček delovanja. To prinaša omejene prednosti, njena moč pa se pokaže šele, ko je uvedena v organizacijo kot integralni del procesov. XLAB zaposlenim omogoča trajno rast, tako z izobraževanji kot uradnimi certificiranji. Zaposlene izpopolnjujejo, kar pomeni, da ves čas rastejo in si prizadevajo za doseganje višjih ciljev ter tako dosegajo višje rezultate. Na njihovi spletni strani lahko preberemo, da se ponašajo z enim največjih računalniških raziskovalnih oddelkov zunaj slovenske akademske sfere.