Od učenke do mojstrice

Še preden se poletje popolnoma razbohoti, dijaki in študenti razmišljajo, kaj bodo počeli med poletnim počitnicami, in začnejo iskati primerno počitniško delo. Resda je misel, da bi imeli ves prosti čas poleti povsem zase, več kot vabljiva, a koristi počitniškega dela je tako veliko, da ni nobenega dvoma: kdor se ceni, bo poleti poprijel za počitniško delo. S tem bo nekaj zaslužil, pridobil izkušnje, se veliko naučil in postal zanimiv tudi na trgu dela. Mimogrede se bo naučil, kako razpolagati s svojim časom, kako komunicirati v poklicnem okolju in kako poteka timsko delo v resnici. Vse to je za razvoj kariere in delovnih navad zelo dobrodošlo.

Živimo v hitrem svetu, kjer se gospodarstvo dnevno spreminja in delodajalci iščejo vedno nova znanja, spretnosti in izkušnje. Trg dela je konkurenčen, zato je vedno treba iskati čim več priložnosti za praktično usposabljanje in počitniško delo, ki sta velika naložba za prihodnost. Praktične izkušnje so v kombinaciji s kakovostnim teoretičnim znanjem zmagovalna kombinacija, ki lahko pripomore k uspešni karieri.

V desetih letih razvili kar 512 poklicnih standardov

Poklicno izobraževanje ima pri nas dolgo tradicijo in je zelo dobro povezovano z gospodarstvom, obrtnimi in gospodarskimi zbornicami ter drugimi socialnimi partnerji.

Sodelovanje med šolami in podjetji omogoča dijakom, da med izobraževanjem spoznajo realno delovno okolje in pridobijo kompetence, ki so neposredno uporabne v praksi. Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (CPI), ki kot osrednja državna ustanova na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja skrbi za kakovost poklicnega izobraževanja v Sloveniji, igra pomembno vlogo pri povezovanju izobraževalnega sistema z gospodarstvom, saj je med drugim odgovoren za pripravo poklicnih standardov.

Poklicni standardi so temelj za pripravo nacionalnih kurikulov in katalogov znanj za poklicno izobraževanje. CPI je med letoma 2001 in 2010 razvil kar 512 poklicnih standardov za večino strokovnih področij. Na podlagi poklicnih standardov so bili razviti vsi izobraževalni programi za poklicno, strokovno in višje strokovno izobraževanje, pa tudi katalogi za NPK, ki omogočajo preverjanje in potrjevanje neformalno pridobljenega znanja.

Dragocene izkušnje, pridobljene s počitniškim delom

Med podjetji, ki veliko sodelujejo s CPI, je Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve Republike Slovenije (JGZ Brdo). Kot nam je povedala Aida Kadič, vodja strežbe pri JGZ Brdo, ima s sodelovanjem s srednjimi šolami zelo dobre izkušnje. Na začetku leta jim pošljejo razpored večjih dogodkov, ki jih šole potem lahko vključijo v svoje letne programe.

»Zelo dobro poteka sodelovanje s Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Celje. Pohvalila bi, kako dobro znajo motivirati dijake, njihovi dijaki so uspešni. Z njimi je čudovito delati, saj svoje delo res obvladajo. Poleg tega jih na šoli spodbujajo, da se odpravijo tudi na delo v tujino. Na Brdu smo prav tako povezani s Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Radovljica, kjer nam veliko pomagajo pri izvedbi dogodkov. Maja je na Brdu potekal festival vin Koželj, ki ga je obiskalo okrog 1500 ljudi. Pomagali so nam štirje dijaki, dali smo jim jasna navodila in na koncu smo vsi skupaj 'zmagali'. Obiskovalci in zaposleni so bili navdušeni. Dijaki so zelo sposobni, odgovorni in obvladajo bonton,« je učence pohvalila sogovornica in pojasnila, da je glavna skrivnost dobrega sodelovanja z mladimi to, da dobijo dobra navodila in da zanje lepo poskrbijo.

Spominja se neke dijakinje, ki je na začetku šolskega leta v prvem letniku srednje šole prišla k njim na prakso in seveda še ni znala skuhati niti kave. Ostala je še na počitniškem delu, vsega se je hitro naučila in je zdaj popolnoma suverena pri strežbi zajtrkov. »Ko dijaki začnejo delati pri delodajalcih, učenje steče zelo hitro, samo malo motivacije in spodbude potrebujejo. Seveda je dijakova zavzetost tudi odraz profesorjevega interesa in truda. Če profesor ni zainteresiran, se tudi dijaki ne odzovejo dobro.«

Poklic, ki končno uživa vedno večji ugled

Poklici v strežbi spadajo med deficitarne poklice, kar zahteva drugačne pristope v izobraževalnem procesu, predvsem pa veliko razgibane prakse. Dijaki srednjih poklicnih šol pri delodajalcih opravljajo obvezno prakso, počitniško delo in delo na posebnih dogodkih. »Delo na posebnih dogodkih je zelo zanimivo in nanje se praviloma prijavljajo najbolj motivirani in najboljši učenci. Pri tem lahko lepo zaslužijo in se veliko naučijo. Ko se dobro spoznamo, se odpre tudi kakšna možnost za zaposlitev, ker pri posebnih dogodkih pomagajo dijaki višjih letnikov,« je povedala Aida Kadič.

Težava zaradi pomanjkanja delavcev v strežbi se malce izboljšuje, saj se je spremenil plačni sistem. Delodajalci so namreč pripravljeni tudi natakarje plačati malce bolje, ker so ugotovili, da brez profesionalne strežbe ne gre, pravi sogovornica: »Gostje so zahtevni in pričakujejo profesionalno storitev. Zdi se mi, da ta poklic postaja vedno bolj cenjen, tudi šole opažajo malce več vpisov.«

Tudi učitelji se morajo ves čas učiti

Kakovost poklicnega izobraževanja je tesno povezana z usposobljenostjo učiteljev in inštruktorjev, zato se morajo tudi izvajalci izobraževanja stalno izpopolnjevati, kar je ena od nalog CPI, ki se v ta namen povezuje z gospodarstvom. Tako poskrbijo, da učitelji in inštruktorji sledijo najnovejšemu razvoju v industriji. Prav sodelovanje z delodajalci omogoča, da se v kurikule vključijo najnovejše tehnologije in metode dela, kar pripomore k boljši pripravljenosti dijakov na vstop na trg dela.

Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo RS za vzgojo in izobraževanje, in Evropska unija – NextGenerationEU.

Naročnik oglasne vsebine je Center RS za poklicno izobraževanje (CPI)