Neuspeh ni konec sveta, ampak šola za naprej

Karmen Novak iz Kočevja je karierno pot začela s fotografiranjem, nadaljevala v oglaševanju in videoprodukciji, pred tremi leti pa je po selitvi k partnerju na Nizozemsko naredila rez in se odločila za samostojno podjetniško zgodbo. Vleklo jo je v naravno kozmetiko. Lasten posel si je izbrala tudi zaradi duševne in telesne izčrpanosti, ki je bila posledica burnega urnika v oglaševanju in dela z blagovnimi znamkami, v katere ni več verjela. Znanje in izkušnje, ki jih je pridobila v preteklih službah, so ji pomagali pri postavljanju temeljev za svoje podjetje, ki mu je nadela ime Flower and spice.

Nov poklic? Ni ovir!

»S selitvijo na Nizozemsko sem najprej razmišljala o delu v oglaševalski agenciji, ampak prav od tega sem bila izžeta. Nekaj mesecev sem zato samo počivala, nato pa poslala nekaj prošenj. Izbira ni bila velika, saj živim v majhnem mestu, pa tudi nizozemsko ne govorim,« opiše, kako se je spoprijela z iskanjem službe v tujini. Zamislila se je, ko jo je partner vprašal, kaj bi rada počela v prihodnosti. Odgovor? Nekaj v povezavi z naravno kozmetiko. In začela se je izobraževati.

Že pred leti je v projektu Smerokaz, ki ga je zasnovala in vodila v nekdanji Kiberpipi v Ljubljani, ljudem želela prikazati, da pri spreminjanju poklica ni ovir, tudi starost pri tem ni pomembna. »Če bi mi pred desetimi leti kdo namignil, da bom v prihodnosti izbirala sestavine za kreme, mu najbrž ne bi verjela. A človek se lahko vse nauči. Zmoremo več, kot si mislimo,« je prepričana sogovornica.

Prek spleta se je dve leti izobraževala v šoli Formula botanica. »Spoznala sem ženske, stare od 20 do 60 let, ki so začenjale s podjetništvom tako kot jaz, nekatere so bile že upokojene. Nobenega pravila ni, koliko let moraš imeti za lastno podjetniško zgodbo,« razmišlja.

Treba si je zaupati

Njena ni bila naključna, vedno si je namreč želela biti sama svoj šef. Samostojne poti se je lotila že pri 25 letih s prodajo oblačil slovenskih modnih kreatorjev, a tedaj se je izkazalo, da je bilo še prezgodaj. »Bila sem premalo izkušena, vložila sem denar v napačne stvari. Takrat tudi še ni bilo koncepta zagonskih podjetij. Sem se pa veliko naučila. Izdelala sem denimo svojo spletno stran,« se spominja prve podjetniške izkušnje, ki se ni izšla, k čemur je pripomogla tudi gospodarska kriza. Pravi, da neuspeh zanjo ni življenjski spodrsljaj, sramota ali konec sveta, temveč šola za naprej.



Ko se je devet let pozneje odločila, da se še enkrat poda na samostojno podjetniško pot, tokrat z naravno kozmetiko, strahov in dvomov ni bilo. »Moraš biti pogumen, ne smeš se bati morebitnega padca, moraš zaupati sebi in svojim sposobnostim. Pomembno je, da delaš eno stvar za drugo, postopoma, po korakih, vsak dan spoznaš nekaj novega in tako sestavljaš zgodbo. In ugotoviš, da nič ni nemogoče,« opozori na to, da si ni treba postavljati ovir.

Sprva si je želela, da bi kozmetiko proizvajala sama doma, a je ugotovila, da se ji časovno, kadrovsko in finančno ne bo izšlo. Poiskala je poslovnega partnerja, našla ga je v Švici. »Poslala sem jim svoje recepte za kreme in bili so navdušeni, predvsem nad tem, da so med sestavinami tudi začimbe. V priznanem naravnem laboratoriju na podlagi mojih receptov tako proizvedejo moje izdelke.«

Na ravni Chanela in La Prairieja

Ustanovitev podjetja je bila na Nizozemskem preprosta. »Vzelo mi je deset minut. Preden sem začela s prodajo, sem si plačevala samo zdravstveno zavarovanje, da si v obdobju brez prihodkov ne bi ustvarjala stroškov,« pripoveduje Karmen Novak, ki je s svojimi izkušnjami iz fotografije in oglaševanja ustvarila natanko takšno blagovno znamko, kot si jo je želela. Junija je stekla prodaja njenih izdelkov. Pravi, da jo mediji na Nizozemskem uvrščajo na raven priznanih znamk, kot sta Chanel in La Prairie.

»Naravno kozmetiko marsikdo povezuje s hipiji, jaz sem jo skušala približati drugače, bolj prefinjeno,« razlaga sogovornica, ki svoje izdelke predstavlja na privlačno postavljeni spletni strani, ves čas je odzivna tudi na družbenih omrežjih. Vseskozi se uči, za tisto, česar ne zna in kar bi ji vzelo preveč časa, pa si poišče zunanje sodelavce. »Od mentorice sem dobila dober nasvet: Vedno se vprašaj, kdo lahko to naredi zame. Tudi če mora kdo zate pospraviti hišo, ga najemi, če boš ti medtem delala kaj boljšega za podjetje,« razpreda 38-letnica, ki ima po pol leta na trgu naročnike iz 40 držav.



Kakšen je njen kratkoročni cilj? »Dva izdelka imam v testiranju. Upam, da bom vsaj enega prihodnje leto predstavila v ponudbi. Rada bi gradila linijo, v prihodnosti pa šla tudi na področje velnesa. Bomo videli, zdaj še ni čas za to, grem korak za korakom,« razgrne svoj načrt podjetnica, za katero ni bojazni, da bi ji zmanjkalo idej.